Idilična zima z ravno pravšnjimi temperaturami in obilico snega? Ali nenavadno visoke temperature, ko so jabolke zrastle že februarja? Vse to smo v preteklosti pozimi doživeli v Mariboru.
Srednji vek v znamenju polarnega in tropskega
Ogrevanje ozračja ali normalno stanje Zemlje? Vsi, ki se tarnajo nad toplimi zimami zadnja leta, se verjetno ne zavedajo, da so tudi v zgodnjem srednjem veku doživeli vse, od polarnega mrazu do tropske vročine. Leta 442/443 so verjetno precej tarnali nad pretirano hladno zimo. V Mariboru so ljudje skozi sneg gazili kar pol leta. Leta 763/64 je bila zima po vsej Evropi tako huda, da je zamrznilo celo Črno morje. A brez skrbi, srednji vek niso zaznamovale le polarne zime, pač pa tudi "tropske". Leta 1185/59 na današnji dan niso občutili nikakršnega hladu. Ravno nasprotno, že januarja so cvetela drevesa, februarja pa so jablane že obrodile jabolka v velikosti lešnika. Trgatev so tedaj imeli kar avgusta. Zelo podobnih je bilo kar nekaj prihodnjih zim. Leta 1127/28 so vinske trte obirali že julija, leta 1248/49 sta se pa dobesedno zamenjala letna časa zime in pomladi. Zime sploh ni bilo, pač pa jo je zamenjalo izjemno toplo vreme, potem pa jih je marca doletel mraz, ki ni pojenjal vse do konca maja. Druga najtoplejša zima nas je doletela v letu 1289/90, ko so že za božič cvetela drevesa in rože, februarja pa smo lahko jedli celo prve jagode. Takšno izmenjajoče se vreme so naši predniki doživljali še stoletja zatem.
V 19. stoletju smo doživeli zimo stoletja
Tudi v 19. stoletju je bilo vreme precej hektično. Izbira med kopalkami ali krznenim plaščem s kučmo je iz leta v leto mnogim begala misli. Medtem ko so ljudje leta 1862/63 pri nas lahko na današnji dan že nabirali gozdne sadeže, pa je leta 1879/1880 sledila zima stoletja. Temperature so tedaj padle na minus 36 stopinj Celzija in se ves december niso dvignile nad minus deset, ljudje pa so svoje domače živali – zajce, goske in kokoši – imeli kar v svojih hišah, saj bi sicer zamrznile. Mnogo ljudi po Evropi je tisto leto umrlo od mraza.
V 20. stoletju smo imeli tri radikalne zime
Slabih deset pozneje so v tem času ljudje pri nas opažali že čebele, ki frčijo po zraku. Sicer pa so bile zime tega stoletja bolj hladne kot tople. Tri letnice so bile prelomne za polarni mraz pri nas. V zimi stoletja leta 1928/29 je navkljub toplim napovedim malo po silvestrovem pritisnil strašen mraz, v katerem so temperature v januarju dosegle med minus 20 in minus 30 stopinj Celzija.
Tudi v zimi 1941/42 so bili ljudje priča hudi, dolgi in precej sneženi zimi. Zima s snegom je tedaj pritisnila že oktobra. Povprečna januarska temperatura je bila minus 7,8 stopinj Celzija. Leta 1945/55 smo v Mariboru gazili po kar 76 centimetrov debelem sloju snega. Pozimi leta 1967/68 je bila naša zima bolj podobna zgodnji pomladi. Za božič smo namerili kar 13,3 stopinj Celzija.
Marsikdo se še danes spominja hudega mraza iz osemdesetih, ki je pritiskal nad vso Slovenijo. Leta 1980/81 je bila zima tako huda, da je Drava povsem zaledenela. Tedaj smo imeli kar 118 dni snežne odeje. Že štiri leta pozneje se je hud mraz ponovil: temperature januarja in februarja so marsikje dosegle med minus 20 in 30 stopinj Celzija, hud mraz pa je sledil še dve naslednji zimi. Po desetletju hudih zim je šele prelomno leto 1989/90 prineslo milo zimo s skoraj nič snega. Preostala devetdeseta smo preživeli v kar normalnih zimskih razmerah – temperature niso bile radikalno nizke pa tudi snega je bilo na pretek.
Tudi zime med leti 2000 in danes so se zelo razlikovale
V letih 2006/07 in 2007/08 zime praktično nismo imeli. Januarja 2008 je temperatura v Mariboru sicer dosegla 2 stopinji, a že dva tedna pozneje smo imeli kar deset stopinj. Temperature so še naraščale in 24. februarja dosegle kar 24 stopinj Celzija. Zagotovo se nas še veliko spominja zime 2012/13, ko mraz kar ni nehal pritiskati. Prvi sneg smo dobili že oktobra, padal pa je še vso zimo vse do konca marca. Takšen mraz, kot je pri nas pritisnil na koncu marca, so nazadnje zabeležili leta 1963. Slovenija pomni tudi hudi žled leta 2014, ki je kmetijstvu in gospodarstvu prinesel večmilijonsko škodo, življenje pa je petega februarja vzel tudi delavcu na Pohorju zaradi električnega udara ob sanaciji pretrganega daljnovoda.
