Bolšjak vsako nedeljo dopoldan združi tisoče ljudi. Med morje pločevin in ocean stare robe se pomešajo ne samo Mariborčani, ampak tudi številni obiskovalci iz različnih koncev severovzhodne Slovenije. Skupaj s prodajalci se lahko pred nekdanjo tovarno TAM nabere med 20 in 25 tisoč ljudi.
Prodati, kupiti, barantati
Prodajalci, ki te obdajajo z leve in desne, poskušajo svojo robo prodati na vse možne načine. Ko hodiš po neskončni poti pločevine, že slišiš enega izmed kramarjev: »Od gurten do dihtung, vse mamo«. In res je! Na bolšjem sejmu lahko kupiš ali prodaš vse, od najmanjše igle do avtomobila, nahraniš želodec in napolniš garderobno omaro. Če prideš peš, se morebiti domov odpelješ z novim kolesom.
Na bolšjaku lahko po ugodni ceni dobite rabljen telefon, televizijo ali katerega izmed gospodinjskih aparatov. Seveda, ne manjka niti rezervnih delov za avtomobile, traktorje in ostale stroje, prav tako po zelo ugodni ceni. A vsekakor brez barantanja ne gre. Če si v slednjem slab, ti vse živo prodajo po zelo osoljeni ceni. Recimo ananas za 10 evrov.
Več sociale kot starin
Sicer je bolšji sejem ime za sejem, na katerem se prodajajo umetniška dela in starine ali pa predmeti in stvari z nostalgično ali zbirateljsko vrednostjo. A tega je na zadnji dan v tednu na Teznem zelo malo, seveda če med starine ne prištevaš računalnikov izpred desetih let. Z lahkoto pa najdeš stare stenske ure in slike.
Mnogi se sejma udeležijo prav vsak nedeljski dopoldan, a ne zato, da bi kaj kupili, ampak da bi se družili s starimi prijatelji in znanci ter obujali skupne spomine. In s tem bolšji sejem vseeno dobi svojo nostalgično vrednost.
Anja Kisilak
Foto: Janez Leskovar