FOTO: Nekoč tja hodili po oblačila, danes mimo z občutkom sramu: Mariborčani ogorčeni nad stanjem nekdanje Modne hiše

Nekdanja Modna hiša na Partizanski cesti v Mariboru, ki je ob odprtju v šestdesetih letih veljala za enega najsodobnejših trgovskih objektov v takratni Jugoslaviji, danes propada.

Stavba, ki je desetletja predstavljala ponos mesta, danes obiskovalce pričaka z razbitimi stekli, smetmi in praznimi izložbami. Gre za še en primer, ki ponazarja širši problem, s katerim se spopada Maribor – vedno več zapuščenih, neurejenih in praznih poslovnih prostorov v mestnem središču.

Podobno žalostno podobo je mogoče opaziti tudi na Gosposki ulici, Koroški cesti, glavni avtobusni postaji in na drugih pomembnih točkah mesta. Klavrno stanje nekdaj živahnih ulic in objektov odpira vprašanja o prihodnosti urbanega jedra in o učinkovitosti dosedanjih prizadevanj za njegovo oživitev.

Modna hiša nekoč simbol sodobnega nakupovanja

Ob odprtju leta 1963 je bila Modna hiša v Mariboru prava senzacija. Na več kot 3700 kvadratnih metrih površin je ponujala širok izbor tekstilnih izdelkov, oblačil, obutve in dodatkov slovenskih ter jugoslovanskih proizvajalcev, razlagajo v Pokrajinskem arhivu Maribor.

Bila je prva prodajalna v mestu s samoizbirnim načinom prodaje in neprekinjenim delovnim časom. Kmalu so jo nadgradili s tekočimi stopnicami, modernimi skladišči, supermarketom in turistično agencijo, vse to pa je Mariborčanom in obiskovalcem zagotavljalo edinstveno nakupovalno izkušnjo.

Tedenske modne revije, strokovno urejene izložbe in kakovostna ponudba so Modno hišo postavile v sam vrh trgovinske ponudbe. Bila je prostor druženja, mode in urbanega življenja, ki je privabljal ljudi iz vse regije, je zapisano na strani Pokrajinskega arhiva Maribor.

Tudi v času velikih ekonomskih sprememb v osemdesetih in devetdesetih letih je Modna hiša ohranila pomembno vlogo, čeprav je število zaposlenih in obisk postopoma upadalo.

Od prenov do zaprtja

Kljub prenovam v devetdesetih in ob prehodu v novo tisočletje, ko je Modna hiša delovala pod okriljem Mercatorja, nato Modiane in nazadnje podjetja Montecristo SL, se ni uspela v celoti prilagoditi novim tržnim razmeram.

Ob izgradnji novih nakupovalnih centrov, kot je Europark, ter spremembi nakupovalnih navad, je pomen klasičnih mestnih trgovin začel usihati.

Leta 2019 je bila zaprta celotna prva etaža stavbe, s čimer so poskušali zmanjšati stroške, a učinek je bil le začasen. Kot še razlagajo v mariborskem pokrajinskem arhivu, je leto 2020 prineslo dokončno zaprtje prodajalne, kar so lastniki pojasnili s slabimi poslovnimi rezultati in oceno, da nadaljnji razvoj na tej lokaciji ni več ekonomsko vzdržen.

Danes: Propad in neurejenost v središču mesta

Danes stavba nekdanje Modne hiše na Partizanski cesti obiskovalce pozdravi z razbitimi stekli, grafiti, smetmi in zapuščenimi prostori.

Na družbenih omrežjih so se pojavile fotografije, ki kažejo na neurejeno stanje. V izložbah so se pojavili razmetani stari čevlji, plastične posodice in smeti, kar še dodatno kvari podobo ene glavnih vpadnic v mesto.

Kot opozarjajo občani, ki so objavili fotografije in komentarje na spletu, je Partizanska cesta ena prvih ulic, ki jo vidijo izletniki, ki prispejo v Maribor z vlakom ali avtobusom. Namesto živega utripa jih pričaka podoba propada, kar daje slab vtis o mestu že ob prihodu.

Občina se zaveda pomena Partizanske ceste

Za odgovore na to, kakšna prihodnost čaka Partizansko ulico in kakšne načrte ima z njo, smo se obrnili na Mestno občino Maribor, kjer poudarjajo, da se pomena Partizanske ceste zavedajo.

Kot so pojasnili, gre za eno najstarejših in najbolj zgodovinsko pomembnih prometnic v mestu, katere vloga je bila skozi stoletja večkrat ključna za razvoj Maribora.

»Med Mariborčani je še vedno živ spomin prometne obremenitve, saj je do izgradnje mariborske vzhodne obvoznice in kasneje avtoceste, ves promet med Zahodno Evropo in državami Balkana ter Turčijo potekal prav skozi mesto po Partizanski cesti,« razlagajo na mariborski občini.

Pri tem dodajajo, da so vsa dogajanja skozi leta pustile sledi, ki pa »žal še niso celovito sanirana«.

»Spremenjena prometna ureditev, poudarjanje pomena pešca in kolesarja na tej osi vzhod – zahod, med mestnim središčem in železniško ter avtobusno postajo, so rojevala zgolj parcialne rešitve in tudi zmanjševala pomen te ceste. Nekako je zato tudi postajala tranzitna, mimobežna cesta oziroma se tega slovesa ni znebila. To pa ima posledično vpliv na atraktivnost oddajanja ter najema poslovnih lokalov,« pravijo na Mestni občini Maribor.

Kaj napovedujejo na občini?

Mariborska občina napoveduje, da bo v prihodnosti izveden arhitekturni natečaj za ureditev Trga svobode, v katerega bo vključena tudi promenada ob Partizanski cesti.

»Takrat bo Partizanska cesta deležna celovite obravnave (ožje projektne in širše idejne, vse do železniške postaje) in verjamemo, da bodo nove ideje uredile tudi opažene nedorečenosti in neurejenosti. Gre tako za način gostinske ponudbe, kot tudi za urejanje odprtega prostore pred objekti, kot so lokali, kar bo posledično omogočilo drug način uporabe in eliminiralo sedaj moteča opažanja,« poudarjajo na mariborski občini.

Ob tem pa verjamejo, da bo nova zasnova pripomogla k revitalizaciji Partizanske ceste in odpravi sedanjih negativnih pojavov. »Partizansko cesto bomo v prihodnje obravnavali celovito, upoštevali večplastnost možne uporabe ter nje vplivno območje naredili atraktivno in posledično revitalizirali,« zaključujejo na mariborski občini.