6. Karierna tržnica v živo na temo kariernih priložnosti za mlade: Udeleženci dogodka so imeli priložnost srečati se s 23 potencialnimi delodajalci.
Karierni center Univerze v Mariboru, v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, območne službe Maribor in območne službe Ptuj, je pripravil že 6. karierno tržnico v živo.
Na ta način so študentom in diplomantom Univerze v Mariboru ter mladim iskalcem zaposlitve zagotovili priložnost, da vzpostavijo osebni stik s potencialnimi delodajalci. Karierni sejem z bogatim spremljevalnim programom je potekal med 10. in 13. uro na Rektoratu Univerze v Mariboru.
Dogodek je bil namenjen predvsem študentom, diplomantom ter mladim iskalcem zaposlitve. Udeleženci dogodka so lahko vzpostavili stik s 23 potencialnimi delodajalci, spoznali njihovo organizacijo, hkrati pa so imeli priložnost, da se jim predstavijo ter povprašajo po njihovih pričakovanjih in možnostih sodelovanja ali zaposlitve.
Osrednji dogodek je karierni sejem, kjer se je 23 delodajalcev predstavilo na stojnicah - Lek, član skupine Sandoz, Agencija M servis, Henkel Maribor, Deloitte Slovenija, Arhides, sodobne informacijske tehnologije, odelo Slovenija, FlawlessCode, SSI Schaefer, LIDL Slovenija, Alicona Imaging GmbH, Addeco Slovenija, Zavod center nova (FIMA znanje), Oryx Gaming, CADCAM Lab, Boom Software AG, Aspiria informacijske tehnologije, Hot-ten, Know-Center GmbH, Fundacija PRIZMA, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavod PIP, Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza in Ljudska univerza Slovenska Bistrica.
A več kot očitno je mladim iskalcem zaposlitve malo mar do tega, koliko regresa bi dobili zaradi davčne razbremenitve, kaj šele kdaj se bodo po noveli pokojninskega zakona lahko upokojili. Študenta logistike Nejc in Rok na razgovoru nista spraševala, koliko regresa bi dobila, če bi se zaposlila. »Ko bom dobil redno zaposlitev dobil bo pomemben regres, trenutno pa še ne, dokler sem študent,« nam je dejal Rok.
Prav tako se mladi ob iskanju zaposlitve ne obremenjujejo z dvigom upokojitvene starosti nad 67 let. To skrb prelagajo v prihodnost.
Vse več je takšnih, ki si niti ne želijo redne zaposlitve. Delali bi nekaj mesecev na polno, nato pa nekaj časa potovali. Na mariborskem zavodu za zaposlovanje opažajo, da redna zaposlitev za polni delovni čas ni več edina oblika dela, ki si jo mladi želijo.
Avstrijska podjetja še vedno prežijo na slovenske študente
Avstrijska podjetja slovenske študente še vedno vabijo z mamljivimi ponudbami čez mejo, a vsaj v tehničnih poklicih naj bi bilo odhodov v tujino manj zaradi gospodarske rasti v Sloveniji. V Lipnico, ki je od Maribora oddaljena pol ure vožnje, jih privabi višja plača.
Znanje nemškega jezika zahteva vse več slovenskih podjetij, tudi v igričarski industriji, kjer bodoče programerje zanima predvsem, kakšno je delovno okolje.
Poleg številnih delodajalcev so se predstavili tudi drugi akterji, ki si prizadevajo za ustvarjanje dodatnih možnostih kariernega razvoja ter izvajajo aktivnosti, povezane z zagotavljanjem lažjega prehoda na trg dela. Vzporedno s sejemskim delom je letos prvič potekala tudi okrogla miza o kompetencah v pedagoškem poklicu z vidika delodajalcev ter predstavitev kontaktnega centra Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in EURES–a, ki bo predstavil zaposlitvene priložnosti v Evropi.
Pripravili so tudi CV kliniko, kjer so udeleženci dobili povratne informacije o življenjepisu in spremnem pismu, na dan dogodka pa so lahko izkoristili tudi priložnosti za brezplačno profesionalno fotografiranje za življenjepis. Po koncu sejemskega dela bodo sledili hitri razgovori z delodajalci, kjer so tako delodajalci kot kandidati že izbrani.
