Mariborčani in Mariborčanke znova opozarjajo na drsečo Splavarsko brv.
Z začetkom novega leta je zima v Mariboru zares pokazala zobe. Mesto je pobelila obilna pošiljka snega, nizke temperature, ki vztrajajo že ves teden, pa so povzročile precejšnje preglavice in polne roke dela na mariborski urgenci. Tam so v samo dveh dneh obravnavali kar 100 poškodovanih oseb zaradi padcev na snegu in ledu.
Mariborčani pa ob tem znova glasno opozarjajo, da je prehajanje Splavarske brvi postalo tvegano početje, saj so lesene pohodne površine izjemno spolzke.
Naša ekipa se je dopoldan, še pred ledenim dežjem in snegom, ki je okoli 13. ure zajel Maribor, odpravila na teren, da bi preverila dejansko stanje in prisluhnila izkušnjam mimoidočih, ki brv uporabljajo za vsakodnevne opravke.
Zimska obutev ne pomaga
Mnenja mimoidočih so deljena, a večina izpostavlja strah pred padci. Mariborčanka Pija se sprašuje, kako so si načrtovalci takšno brv sploh zamislili, saj zimska obutev na njej ne pomaga.
»Res drsi, pa imava zimske čevlje. Ko je mokro, je brv enostavno kot eno drsališče. Hvala bogu je ob strani malo več snega, da lahko tam hodiš, sicer je kar nevarno,« nam je zaupala.
Meni tudi, da čiščenje v tem primeru morda situacijo le še poslabša, pesek pa bi poškodoval les, zato kritično dodaja: »Eno je lepo, drugo pa uporabno.«
Bi bila groba vrhnja plast rešitev?
Podobno meni tudi Tadeja, ki brv uporablja vsak dan. Ravno pred našim pogovorom je bila priča padcu starejše gospe, ki si je zaradi tega glede poti premislila.
»Ravno zdaj sem doživela srečanje z eno starejšo gospo, ki je hotela iti čez brv, pa ji je že na začetku spodrsnilo in je padla. Zato se je odločila, da gre kar po drugi poti,« pove Tadeja.
Prepričana je, da bi morali brv dodelati po skandinavskem zgledu z neko grobo plastjo, ki bi omogočala boljši oprijem.
»Mislim, da je potrebno tukaj nekaj urediti oziroma, da nekaj že v načrtovanju ni bilo v redu. Ve se, da v primeru snega in ledu ni primeren material.«
Pravi, da bi zaprtje brvi v takšnih razmerah morda lahko bila rešitev, a hkrati dodaja: »Če so že investirali v to brv, bi bilo škoda, da ne bi bila v uporabi. Torej dodelati, da bo primerna tudi za zimski čas.«
Za varnost naj poskrbi vsak sam
Zakonca Tone in Irena sta ubrala enako pot kot vsi in hodila tam, kjer sneg nudi boljši oprijem.
»Vsak je šel po svoji strani, tam kjer je več snega, je lažje hoditi. V prvi vrsti morava sama za svojo varnost poskrbi,« sta poudarila in dodala, da bi bilo morda smiselno brv za kakšen dan ali dva v najhujšem mrazu zapreti.
Po drugi strani pa Ksenija meni, da so ljudje preprosto pozabili na pravo zimo in da lahko vsak sam poskrbi za svojo varnost.
»To je čisto normalno za te zimske razmere. Ljudje pač nismo več navajeni teh zim.«
Ksenija svetuje previdno hojo ob strani, starejšim pa odsvetuje prehajanje te relacije. »Menim, da lahko vsak zase poskrbi.«
Za posip uporabljajo mešanico peska in granul x-ice
O problematiki drseče površine smo pri Nigradu poizvedovali že v začetku decembra, ko so nam pojasnili svoje protokole vzdrževanja. Kot so takrat navedli, izvajajo preventivne posipe, ko se temperature spustijo pod ledišče, saj se na konstrukciji hitro pojavi poledica.
Za vzdrževanje uporabljajo pesek, pomešan z granulami x-ice.
Ta material so izbrali, ker je manj agresiven do lesa kot sol, hkrati pa deluje po podobnem principu, saj tali led in izboljšuje oprijem pešcev.
Glede morebitnega zaprtja brvi so v začetku decembra pojasnili, da ta možnost obstaja, vendar le v skrajnih primerih. Do popolne zapre bi po njihovih besedah prišlo le ob »izrednih in neposredno nevarnih okoliščinah«, medtem ko običajne zimske razmere po njihovem mnenju takšnega ukrepa ne zahtevajo.
