Ogledala si je gradbišča največjih investicij v zdravstvo v Mariboru.
Univerzitetni klinični center Maribor je danes obiskala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Namen obiska je bil pregled in podrobna seznanitev z vsemi ključnimi investicijskimi projekti, ki so izjemnega pomena za nemoteno delovanje in nadaljnji razvoj te zdravstvene ustanove.
V spremstvu direktorja kliničnega centra Vojka Flisa si je ogledala ogledala gradbišča, pomembne oddelke in druge prostore centra.
Posodobitve ključne za prihodnjo oskrbo
Univerzitetni klinični center Maribor je v najobsežnejšem investicijskem ciklu v svoji zgodovini. Kot je dejal generalni direktor, mariborski klinični center, kot druga največja univerzitetna ustanova v državi, pokriva »skoraj polovico Slovenije«, zato so posodobitve ključne za prihodnjo oskrbo.
Ob jutranjem ogledu je ministrica za zdravje izrazila zadovoljstvo nad hitrim potekom del na novi negovalni bolnišnici na Slivniškem Pohorju. Ta naj bi bila dokončana že v prvem trimesečju prihodnjega leta.
»Stavba je lepa, negovalna bolnišnica pa je nekaj, kar Slovenija res potrebuje, po akutnem zdravljenju morajo bolniki imeti možnost nadaljevanja oskrbe,« je povedala ministrica.
Velik strokovni napredek in dosežek
Na onkologiji, kjer je bilo sprva predvidenih le dvoje obsevalnikov, so zdaj nameščeni štirje.
»To pomeni, da bo onkološka dejavnost lahko prevzela zdravljenje skoraj polovice prebivalcev Slovenije, kot bi po standardih morala,« je pojasnil Flis.
Kot je potrdila ministrica, trije linearni pospeševalniki prihajajo že kmalu, dela v bunkerjih pa potekajo skladno s časovnico.
»Gre za velik strokovni napredek in dosežek. Zaenkrat stvari potekajo tako, kot je bilo zastavljeno,« je navedla.
Kuhinja in patologija čakata začetek prenove
Med ogledom je bilo veliko govora tudi o prenovi kuhinje, ki se že več let sooča z zamiki. Dogovorjeno je, da se dokumentacija za prenovo začne pripravljati prihodnje leto.
Prav tako bo potrebna prenova patologije, kjer se bodo zaradi sprememb standardov morali lotiti celovite posodobitve.
Infekcijska klinika, visoka cena in dolgotrajni postopki
Najbolj pereče vprašanje ostaja oddelek za infekcijske bolezni. Prvi razpis je padel zaradi previsokih ponudb, zato je bil razpis ponovljen. Novi rok za oddajo ponudb je 12. december.
»Razpis se je zamaknil zaradi številnih tehničnih vprašanj ponudnikov – to je v postopkih javnega naročanja običajno. Upamo, da bodo tokrat ponudbe takšne, da bomo lahko začeli graditi,« je dejala ministrica.
Flis poudarja, da gre za izjemno zahtevno stavbo, ki jo Slovenija nujno potrebuje, zlasti po izkušnjah s covidom.
»Si želimo, da bo zgrajena tako, kot so načrtovalci predvideli. A na zamude pri javnih naročilih pogosto nimamo vpliva,« je dodal.
Nuklearna medicina ni zapostavljena
Po poročanju nekaterih medijev naj bi bila nuklearna medicina zapostavljena, a direktor temu odločno nasprotuje.
Oprema je vključena v sklop dragih medicinskih naprav, ki se bodo nabavljale po sklopih.
»Nuklearna medicina dobiva dva PET/CT aparata in vrhunsko tehnologijo v vrednosti okoli 28 milijonov evrov. Težko bi se strinjal, da za to področje nimamo posluha,« je dejal Flis.
Celoten onkološki kompleks, onkologija in stolpič naj bi zaživeli septembra prihodnje leto.
Čakalni seznami: Primer Novo mesto sprožil ukrepanje
Ministrica je potrdila, da je v primeru ortopeda iz Novega mesta, kjer so ugotovili umetno podaljševanje čakalnih vrst, ministrstvo naznanilo kaznivo dejanje.
»Bolnišnica je z notranjim nadzorom že zmanjšala število čakajočih iz 1200 na 800. Pozivam vse izvajalce: prosim, pregledajte čakalne sezname,« je poudarila.
Dodatne rešitve so v pripravi, med drugim projekt centralnega vodenja čakalnih seznamov, ki bo bolnikom omogočil vpogled v dejanske proste termine.
Finančni rezultat: Izguba med deset in 11 milijoni evrov
Glede izgube UKC Maribor je Flis dejal, da se ta trenutno giblje med desetimi in 11 milijoni evrov, večinoma zaradi višjih stroškov dela.
»Materialne stroške dobro obvladujemo, osebni dohodki pa so se zaradi kolektivnih pogodb zvišali. Končni izračun bomo predstavili pravočasno,« je dodal.
Del izgube naj bi po interventnem zakonu krila država.
