Minuli mesec je izpraznjen prostor na Gosposki ulici, v katerem je bila včasih prodajalna čevljev, zapolnjevala razstava.
Pred dnevi so zaprli tako imenovano zeleno razstavišče Hortikulturnega društva Maribor na Gosposki ulici 32, razstavo pa ob 155. obletnici delovanja društvo pa si je v enem mesecu ogledalo okoli 300 obiskovalcev.
V razstavišču so bile na ogled povečane stare razglednice mariborskega Mestnega parka v obdobju 1900 - 1930, povečane fotografije istih lokacij danes, črno bele fotografije javnih zelenih površin mesta Maribor v obdobju 1950 - 1970 in nagrajene fotografije medgeneracijskih Foto natečajev »pomladne in jesenske zgodbe«.
Različna mnenja in strategije
Tik pred uradnim zaprtjem so se v razstavišču zbrali še strokovnjaki na področju javnih zelenih površin in javnega zdravja, srečanje je organizirali Hortikulturno društvo Maribor v sodelovanju s Svetom za javno zdravje in okolje Mestne občine Maribor.
Izkušnje, mnenja, primere dobrih in slabih praks, konstruktivne kritike in predloge rešitev odprtih vprašanj so med seboj soočili Robert Gostinčar (krajinski arhitekt, PLAN-KA), Liljana Zorko (vodja Sektorja za zdravstvo in socialno varstvo Mestne občine Maribor), Patricija Lunežnik (vodja Centra za promocijo zdravja, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor), Igor Kopše (vodja enote Maribor, Zavod za gozdove Slovenije), Gordana Kolesarič (Služba za razvojne projekte in investicije - projektna pisarna Mestne občine Maribor), Tanja Klakočar (Visoka šola za gostinstvo in turizem) in Borut Ambrožič (predsednik Hortikulturnega društva Maribor).
Vsi govorci so enotno izpostavili zdravstveni oziroma ekološki ter socialni vidik zelenih površin v urbanem okolju.
Robert Gostinčar je med drugim predstavil koncept 3:30:300. Ta priporoča ureditev prostora, ki omogoča troje: in sicer vsakemu prebivalcu pogled na tri drevesa, v vsaki soseski 30 odstotkov pokrite površine s krošnjami dreves in možnost vsakomur, da ima največ 300 metrov do najbližjega parka ali urejene zelene površine.
Borut Ambrožič je poudaril, da so si podobno strategijo ureditve prostora zaustavili tudi ustanovitelji Mariborskega olepševalnega društva, današnjega Hortikulturnega društva Maribor, ki so za mariborske javne zelene površine skrbeli od leta 1869 pa do 2. svetovne vojne. Izpostavil je tudi pomen zelenih površin kot pomembnih turističnih produktov.
Lilijana Zorko je kot članica vseh treh posvetovalnih teles, ki delujejo v okviru občine, izpostavila njihove aktivnosti in sprejete strategije, ki se dotikajo tudi zelenih površin.
O pomenu dreves v urbanem okolju
Gordana Kolesarič je predstavila projekt Ready4Heat in do sedaj izvedene aktivnosti. Med drugim uvajajo tudi ukrepe za zaščito prebivalcev pred vročino, saj vročinski valovi povečujejo tveganje za zdravje ljudi.
Igor Kopše je na podlagi dolgoletnih izkušenj izpostavil pomen drevnine v urbanem okolju in pri tem navedel kot primer dobre prakse beli gaber in lipo. Prav tako je izpostavil pomen dreves pri tvorbi kisika, nudenju sence, filtriranju zraka in tako naprej. Pozdravil je tudi sprejem občinskega odloka o mestnih gozdovih.
Tanja Klakočar je predstavila okvir EU projekta ForestWell, ki ga na evropski ravni koordinira njihova šola, njegov namen pa je razvoj dobre prakse na področju gozdnega turizma, gozdne kulinarike in gozdnega velnesa.
Patricija Lunežnik je izpostavila vpliv zelenih površin na psiho - fizično zdravje ljudi in odgovornost vodstva občine pri sprejemanju odločitev, povezanih z zdravjem ljudi v občini.
Sklepna ugotovitev zbranih je bila, da na trenutnih odločevalcih leži odgovornost, da bodo poskrbeli za sedanje in bodoče generacije, pri tem pa upoštevali stroko in podnebne razmere.
