Zadnji odmevni primeri okužbe z garjami so se pred dnevi zgodili na Gorenjskem, vendar so te prisotne prav po celi Sloveniji. Kakšno pa je stanje v Mariboru? Kako pogosto se sploh pojavljajo garje in kako se z njimi okužimo?
Na osnovni šoli v Radovljici so se pri dveh učenkah predmetne stopnje pojavile garje, je na spletni strani šole sporočil ravnatelj. Medtem pa Slovenske novice poročajo, da naj bi se garje pojavile tudi pri učenki ene od bližnjih šol v Lescah.
Garje so parazitska kožna nalezljiva bolezen in se pojavljajo povsod v Sloveniji. Za garjami lahko zboli vsak, ki je bil v tesnem stiku z osebo, ki je okužena s pršico, ki povzroča garje. Bolniki so kužni za okolico, preden se pri njih razvije izpuščaj, običajno že od dveh do šestih tednov pred srbenjem in izpuščajem.
Zaradi odmevnosti primerov smo preverili, kakšno je stanje v Mariboru. Kako pogosto se sploh pojavljajo garje in kako se z njimi okužimo?
Garje se pojavljajo povsod po Sloveniji
Garje so parazitska kožna nalezljiva bolezen in se pojavljajo povsod v Sloveniji. Bolezen se običajno prepozna na podlagi sprememb na koži in spremljajočih pojavov.
Navadno je to nenaden pojav srbeža, ki je izrazit ponoči, oziroma kožne spremembe, ki se pojavijo v času od dveh do šestih tednov po okužbi, pri tistih, ki so že kdaj prej imeli garje pa v enem oziroma do štirih dneh po okužbi, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Pri tem dodajajo, da se garje pojavljajo v vseh starostnih skupinah, pogosteje pa tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine.
V večini primerov se okužbe uspešno zdravijo z lokalnimi zdravili, v obliki kreme, losjona ali mazila. Vedno pa se istočasno zdravijo vsi družinski člani in druge osebe, ki so bile v stiku z okuženo osebo, da se prepreči ponovna okužba.
»V šolo ali službo se bolniki lahko vrnejo 24 ur po zaključenem prvem zdravljenju in ni nikakršnega razloga za izključitev iz šole, vrtca ali omejevanje drugih aktivnosti,« so jasni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Pri tem pa poudarjajo, da je pri obvladovanju garij pomembno hitro zaznavanje primerov ter zgodnje zdravljenje in izvajanje preventivnih ukrepov.
Gre predvsem za izogibanje neposrednih stikov z bolnikom, ki je zbolel za garjami, umivanje rok, ustrezno rokovanje z bolnikovim perilom in posteljnino, preventivno zdravljenje kontaktov in podobno.
Na območju Maribora novi primeri garij tudi enkrat tedensko
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo lani v Sloveniji zabeležili 239 prijav garij, od tega v mariborski zdravstveni regiji 42. V preteklih pet letih pa se je število primerov letno gibalo med 215 in 466 primeri, v mariborski regiji pa med 26 in 80 primeri letno.
Da so garje še kako prisotne v mariborski zdravstveni regiji, razlaga tudi Pij B. Marko, dermatovenerolog in predstojnik Oddelka za kožne in spolne bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Po njegovih besedah so primeri garij prisotni v redni delovni praksi dermatoloških ambulant, občasno na tedenskem, redno pa na mesečnem nivoju.
»Gre za stalno prisotno bolezen v populaciji, ki se je ne da povsem izkoreniniti. Frekvenca pojavljanja v naših ambulantah je zelo različna, in sicer od enkrat tedensko, do enkrat mesečno, pri čemer pa običajno ni enakomerno porazdeljena preko leta,« razlaga Pij B. Marko.
Tako običajno v dermatološki praksi Univerzitetnega kliničnega centra Maribor obravnavajo nekaj posamičnih primerov bolezni na mesec, večjih epidemij garij pa na mariborskem področju v zadnjih letih ni bilo, pojasnjuje predstojnik Oddelka za kožne in spolne bolezni.
Velik delež okužb z garjami pri gostujočih študentih
Več primerov garij v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor obravnavajo v času poletja in jeseni in so povezana s potovanji in drugimi migracijami ljudi v endemska področja, kjer so garje pogosteje izražene in jih zdravstvenim službam na teh področjih ne uspe ustrezno diagnostično in terapevtsko obravnavati.
Kot pojasnjuje Pij B. Marko, so bila v preteklosti znana endemska področja z večjim tveganjem za okužbo z garjami posamezne regije v nekdanji skupni državi Jugoslaviji.
»V zadnjih nekaj letih pa ugotavljamo velik delež okužb z garjami pri študentih, ki pridejo na študentsko prakso oziroma izmenjavo v Slovenijo. Še posebej veliko primerov je v zadnjem letu vnesenih s strani gostujočih študentov iz Španije,« razlaga Pij B. Marko.
Primerov garij je med ljudmi gotovo več od uradnega števila
Četudi nove primere garij v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor beležijo na tedenskem oziroma mesečnem nivoju, pa so po mnenju predstojnika Oddelka za kožne in spolne bolezni Pija B. Marka podatki podcenjeni.
»Velikokrat namreč zaradi poteka bolezni ali drugih okoliščin bolezni ni možno laboratorijsko potrditi, ampak postavimo diagnozo na osnovi podatkov, klinične slike in srbeža kože, podatkov o potovanju in prisotnosti podobnih znakov pri družinskih članih. V tem primeru gre zagotovo za garje. Kjer pa diagnoza laboratijsko ni bila opravljena, nekateri zdravniki bolezni ne prijavijo,« pojasnjuje dermatovenerolog Pij B. Marko.
Večjih izbruhov garij v UKC Maribor sicer do sedaj ni bilo
Kot že omenjeno večjih epidemij garij na mariborskem območju v zadnjih letih ni bilo, a kot pojasnjuje predstojnik Oddelka za kožne in spolne bolezni Pij B. Marko, so te zelo neugodne predvsem v domovih za upokojence, internatih, študentskih domovih, šolah, bolnišnicah in drugih ustanovah, kjer si na manjšem prostoru deli življenjski prostor velika skupina ljudi.
»V bolnišnicah so posebej ogroženi bolniki, ki imajo prirojene ali pridobljene imunske pomanjkljivosti, se zdravijo z visokimi odmerki imunosupresivnih zdravil, posebej s sistemskimi in lokalnimi kortikosteroidi, imajo kronične bolezni, še posebej kronično ledvično bolezen na zdravljenju z dializo,« razlaga Pij B. Marko.
Večjih izbruhov garij v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor sicer do sedaj ni bilo, razen nekaj primerov bolnikov s kronično ledvično boleznijo na dializi, ki so garje prinesli v ustanovo iz domačega okolja.
»Primere garij v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor smo s skupnim delovanjem usposobljenih služb ter s kombinacijo lokalnega in sistemskega zdravljenja uspešno ozdravili in omejili nadaljnje prenose bolezni na druge bolnike,« poudarja dermatovenerolog.
Velike izbuhe epidemij garij zdravniki sicer zdravijo sistemsko z ivermektinom, ki pa je zaenkrat na voljo za uporabo le v bolnišnicah.
»Pričakujemo pa, da bo kmalu na voljo tudi za predpis na recept v slovenskih lekarnah in bo namenjeno za bolnike z garjami, pri katerih lokalno zdravljenje z mazili ne bo učinkovito,« zaključuje Pij B. Marko.
