Mariborsko letališče, nekoč z ambicijami mednarodnega prometnega vozlišča, danes pa predvsem tiha betonska pristajalna steza brez prihodov in odhodov. Kako daleč je državni prostorski načrt in kakšna je prihodnost letališča?
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je skupaj z mariborskim županom Sašo Arsenovičem v ponedeljek slavnostno otvoril prenovljene prostore Železniške postaje Maribor.
Rajh se je ob robu dogodka dotaknil tudi prihodnosti Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Gre za drugo največje letališče v državi, ki pa kljub svoji strateški legi, velikemu prostoru in moderni infrastrukturi že vrsto let sameva.
Kljub večkratnim napovedim oživljanja se noben projekt ni obdržal. Ključno vprašanje, ki že leta zavira kakršnokoli konkretno investicijo, ostaja sprejetje državnega prostorskega načrta. Prav to je tudi predpogoj za kakršnokoli resnejše iskanje potencialnih investitorjev.
Državni prostorski načrt za letališče je po Rajhovih navedbah v izdelavi, pri čemer ministrstvo dobro sodeluje z občino Hoče - Slivnica. Načrt obsega tako vprašanje podaljšanja steze kot tudi ureditev terminalnega dela, kjer bi se lahko razvijale gospodarske dejavnosti.
Letalske družbe ne kažejo interesa
Kot je poudaril Rajh, glavna težava letališča ni dolžina letališke steze, temveč pomanjkanje interesa letalskih družb.
Državni sekretar je pojasnil, da ministrstvo objavlja razpise za spodbujanje letalske povezljivosti, vendar zanimanja letalskih družb za letenje na mariborsko letališče ni. Po njegovih besedah tridesetletna zgodovina kaže, da potniški promet verjetno ni prihodnost tega letališča.
Zato se ministrstvo ne želi osredotočati izključno na potniške lete, temveč išče druge možnosti za smiselno rabo infrastrukture, od vzdrževanja letal do povečanja tovornega prometa.
V. d. direktorja direktorata za letalski in pomorski promet na ministrstvu za infrastrukturo Tomaž Pečnik je na lanskem posvetu o prihodnosti letališča povedal, da država nad letališčem še ni obupala. Pečnik ga je označil za »neobrušen diamant«, ki bi lahko zaživel skozi tri stebre: potniški promet, logistiko in vzdrževanje letal. A brez urejenih prostorskih pogojev ne morejo resno nagovarjati vlagateljev.
Dolžina letališke steze ni ovira
Rajh je ob tem poudaril, da so trditve, da je prav dolžina letališke steze glavni razlog za pomanjkanje prometa na mariborskem letališču, neutemeljene.
»Treba jasno povedati, da že danes lahko na tem letališču pristajajo praktično vsa letala in dolžina letališke steze ni ovira za njegovo delovanje,« je dejal.
Po njegovih besedah tudi primerljiva sosednja letališča, kot so Gradec, Ljubljana in Zagreb, kljub daljšim stezam nimajo velikega števila letov, ki bi zahtevali trikilometrsko stezo.
