Katero štajersko mesto se lahko pohvali z najbolj čistim zrakom? Presenečeni boste

Na kvaliteto in onesnaženost zraka v Sloveniji vpliva veliko dejavnikov, od prometa, kmetijstva, industrije, do odpadkov, oskrbe z energijo in drugih dejavnosti.

Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje o koncentraciji trdih delcev PM10 po merilnih postajah v Sloveniji za leto 2019 kažejo, da so najvišje letno povprečje trdih delcev v zraku izmerili v Celju in Murski Soboti. Najnižje koncentracije PM10 delcev pa so bile izmerjene v Kopru in Velenju.

Skupno so koncentracije delcev merili v dvanajstih mestih, ponekod na več lokacijah. Zanimiv je podatek, da je zrak v Velenju, ki je v neposredni bližini Termoelektrarne Šoštanj, nadpovprečno kvaliteten glede na druga mesta v Sloveniji.

Individualna kurišča velik vir emisij trdnih delcev

K povišanim koncentracijam trdih delcev PM10 v največji meri sicer prispeva promet, a pozimi, ko je koncentracija delcev večkrat povišana, na koncentracijo vplivajo tudi individualna kurišča, soljenje cest in neugodni klimatski pogoji.

Glede na podatke Statističnega urada Republike Slovenije je imel v letu 2019 vsak drugi prebivalec Slovenije osebni avto, v letu 2018 pa smo 68 odstotkov vseh dnevnih poti opravili z avtomobilom. Prav tako je v 2018 39 odstotkov gospodinjstev energijo dobilo iz lesnih goriv, in to tudi iz individualnih kuriščih, ki so velik vir emisij trdnih delcev.

Tako so v letu 2017 70,4 odstotkov emisij delcev PM10 v zrak spustila prav gospodinjstva, od tega je prišlo 88,9 odstotkov oziroma 62,7 odstotkov vseh emisij, iz ogrevanja in hlajenja. Za primerjavo, v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro je nastalo le 3,2 odstotkov emisij PM10.

V Sloveniji še posebej v času kurilne sezone pogosto prihaja do preseganja trdnih delcev PM10 v zraku. Pri tem na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje kot glavna vzroka za slabšo kakovost zraka v tem obdobju naštevajo nepravilno kurjenje in uporabo zastarelih malih kurilnih naprav.

Posamezniki niso dovolj osveščeni, kako pravilno kuriti, tako na primer v malih kurilnih napravah kurijo tudi odpadke, kot so plastika, obdelan les, oblačila in drugo. Le s pravilnih kurjenjem lahko zmanjšamo izpuste delcev in drugih škodljivih snovi.

Zrak v Velenju med najmanj onesnaženimi v državi

Ti podatki zagotovo podpirajo trditve, da je zrak v Velenju med najmanj onesnaženimi v državi. V Velenju se namreč prek sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, za katerega toplotno energijo proizvede Termoelektrarna Šoštanj, ogreva kar 99 odstotkov vseh prebivalcev oziroma gospodinjstev. Torej individualnih kurišč na tem območju skoraj ni, za onesnaženost zraka je večinoma kriv promet.

Na drugi strani so še izpusti Termoelektrarne Šoštanj, ki pa so kontrolirani. To pomeni, da procesi izgorevanja potekajo nadzorovano, izpusti so očiščeni in izpuščeni prek visokega dimnika, ki jih v neugodnih vremenskih razmerah izločajo nad zaporno plast, zato ne vplivajo na kakovost zraka.

Ste vedeli? Izpusti toplogrednih plinov iz posameznih kurišč lahko dvajsetkrat višji kot iz termoelektrarne

Kurjene v individualnih kuriščih pa ne poteka pri zelo visokih temperaturah in kontroliranemu dotoku zraka, zato so izpusti toplogrednih plinov iz posameznik kurišč lahko dvajsetkrat višji kot iz termoelektrarne. Hkrati imajo individualna kurišča nizke dimnike in vsi izpusti ostanejo pri tleh.

Poleg tega so z izgradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, ki je nepogrešljiv člen v verigi zagotavljanja varne in zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo, z uporabo najsodobnejših tehnologij in materialov zvišali neto izkoristek elektrarne s prejšnjih 32 odstotkov na 43 odstotkov. Hkrati pa so znižali tako porabo premoga kot izpuste v okolje. Blok 6, ki je z delovanjem začel leta 2014, nadomešča tehnološko zastarele in ekonomsko nerentabilne bloke 1, 2, 3, in 4.

Z njim zaradi najsodobnejše tehnologije z manjšo količino porabljenega premoga zaradi povečanega izkoristka proizvedejo enako količino električne energije z do 30 odstotki manjšimi izpusti ogljikovega dioksida kot v preteklosti.

Onesnažen zrak in vplivi na okolje so tudi pomisleki prebivalcev Šaleške doline ob vzpostavitvi sosežiga odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj, kjer ob zavedanju nujnosti zmanjševanja toplogrednih izpustov oziroma postopnega razogljičenja iščejo dolgoročne okoljsko manj obremenjujoče rešitve.

Ena izmed možnih rešitev je tako dodajanje alternativnega goriva SRF k primarnemu energentu lignitu, ki je glede na dosedanje strokovne študije in primerjalne rezultate v drugih podobnih termoelektrarnah sprejemljiva rešitev tako z vidika termoelektrarne kot tudi z lokalnega in z nacionalnega vidika.

Termoelektrarna Šoštanj je objekt v državni lasti, ki že ima tehnološke zmožnosti, da uporablja alternativna goriva, ki so v nam primerljivih državah sprejemljiva, regulirana in nadzorovana.

Tako izvajajo aktivnosti, ki so povezane z načrtovanim projektom sosežiga odpadkov oziroma uporabe sekundarnega goriva SRF. Gre za gorivo, predelano iz izključno nenevarnih odpadkov, dosedanje analize in meritve pa so pokazale, da bodo letni izpusti ogljikovega dioksida predvidoma za 156.000 ton nižji od dosedanjih.

Sosežig bi tako pomenil pomemben korak naprej k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, k uresničenju smernic za razogljičenje ter izboljšano učinkovitost pridobivanja električne energije in toplote za ogrevanje Šaleške doline.

Prav tako strateška usmeritev skupine Holding Slovenske elektrarne, ki sledi evropskim okoljskim direktivam, predvideva postopno opuščanje rabe fosilnih goriv.

Z uporabo sosežiga se bo sprostil tudi določen investicijski potencial Holdinga Slovenske elektrarne, ki je v času prehoda v nizkoogljično družbo še kako pomemben. Z načrtovanim projektom se namreč predvideva krepko izboljšano poslovanje Termoelektrarne Šoštanj, kar bo v veliki meri razbremenilo tudi Holding Slovenske elektrarne in ostale družbe znotraj holdinga.

Dosedanji izračuni kažejo, da se lahko letno v Termoelektrarni Šoštanj uporabi 160.000 ton goriva SRF. Pri tem se mora SRF proizvajati izključno iz nenevarnih odpadkov in imeti zagotovljeno kakovost v skladu s priznanimi mednarodnimi smernicami oziroma veljavnimi standardi.

SRF gorivo je proizvedeno z ločitvijo kovin, drobljenjem in dehidracijo trdih nenevarnih mešanih komunalnih odpadkov. SRF s primerno kalorično vrednostjo – ki je povprečno približno za 30 odstotkov višja od tiste, ki jo ima velenjski lignit, in v skladu s predpisanimi kakovostnimi razredi – bi se torej uporabljal kot nadomestno trdno gorivo, ki bi delno nadomeščalo primarno gorivo – lignit.

Gorivo bi prevzemali izključno od predelovalcev, ki bodo zagotavljali predpisano kakovost goriv.

Uporaba sekundarnega goriva SRF v termoelektrarnah je sicer preizkušena metoda, ki jo uporabljajo v številnih razvitih državah. Samo v Nemčiji imajo kar 22 elektrarn na premog z dovoljenjem za sosežig sekundarnega goriva. Od tega je šest elektrarn na lignit pri sosežigu uporablja sekundarno gorivo SRF, ki je predvideno tudi za uporabo v Termoelektrarni Šoštanj.

Ob upoštevanju dejstva, da se količina odpadkov v Sloveniji veča, njihov izvoz v tujino je drag, hkrati države vedno bolj zapirajo meje za tuje odpadke, bi vzpostavitev sosežiga v Termoelektrarni Šoštanj lahko prinesla pozitivne ekonomske, energetske in tudi okoljske učinke.