O zaprtju socialne trgovine Sotra smo spregovorili z Borisom Krabonjo, borcem za pravice socialno šibkih.

Socialna trgovina Sotre, ki je s cenejšimi osnovnimi izdelki nudila socialno ogroženim ljudem boljše življenje, ranljivim skupinam pa zaposlitev, je zaprla svoja vrata, kot smo že poročali danes. Do nakupovanja v Sotri so bile upravičene osebe, katerih mesečni prihodek ne presega 450 evrov. Poleti so sicer pridobili občinski prostor in se znebili plačevanja najemnine, vendar pa so bili zaradi dolgov do dobaviteljev prisiljeni razglasiti stečaj.

Rešili težave glede najemnine, nastopile nove

Govorili smo z Borisom Krabonjo, borcem za pravice socialno šibkih, delujočim v društvu UP-ornik. Že aprila, ko so se borili za obstoj trgovine, je za Mariborinfo povedal, da je tovrstna trgovina v Mariboru nujno potrebna in da je za UP-ornika enakega pomena »kot za invalida invalidski voziček«.

Nato so trgovini uredili brezplačne prostore in se znebili plačevanja najemnine, vendar pa so bili zaradi dolgov do dobaviteljev prisiljeni razglasiti stečaj.

»Iskreno in naivno sem verjel, da bo zadeva rešena, če se bo UP-ornik potrudil in dobil prostore. Zelo sem razočaran, res mi ni fajn, premalo smo naredili, da bi jo ohranili pri življenju, vključno z mano. Morali bi bolj pritisniti na državo, saj gre za stvar zakonodaje, da bi le interventno uredili stvari,« je za Mariborinfo povedal danes.

Po celem trudu glede najemnine in najdbi brezplačnih prostorih ima sedaj, ob zaprtju Sotrinih vrat, občutek, da mu niso vsega povedali.

Zaprtje pa pomeni UP-orniku tudi okoli 20-odstotno povečanje stroškov za hrano, zato so sedaj s trgovino Betka sklenili konsenz, ki je sprejemljiv za UP-ornika, kar se tiče cene in kvalitete hrane. Ob tem sogovornik dodaja, da sicer res dobijo manj hrane, vendar je ta kvalitetna in dobra, pa »tudi – kar je najpomembneje – moji ljudje so zelo zadovoljni«.

»Saj veste, to, da daš 20 kilogramov moke revežu, ki je lačen, je samo hlajenje lastne slabe vesti. Ti ljudje imajo pravico do kvalitetne hrane,« opozarja Krabonja.

Po novem letu se bodo skušali povezati tudi z diskontno trgovino Robin Food, ki se je poleti odprla na Sokolski ulici in skuša z odgovorno prehrambno prakso ozavestiti vse generacije o pomembnosti prehrane in naši odgovornosti do nje. Projekt Robin Food tako povezuje podjetja in dobrodelne organizacije, ki želijo deliti presežke hrane, s čimer pa se zmanjšuje količina odpadne hrane.

»To ni obrobno, to je velik problem«

Krabonja ne obsoja dobaviteljev, ki si skušaj zagotoviti dobiček, saj gre tudi za njihovo preživetje. »Težava je v indiferenci države in ta bo indiferentna, dokler ji ne stojiš za vratom,« dodaja, saj meni, da bi morala tovrstne stvari regulirati država in »pregledati, kaj pomeni dobaviteljem to, da dostavijo hrano socialni trgovini« in tako odbiti davek oziroma prevzeti podobno odgovornost.

Ob tem opominja, da te stvari takoj čez mejo – na Hrvaški ali Avstriji – funkcionirajo, kar je poleti, ob odprtju trgovine Robin Food, za Mariborinfo poudaril tudi direktor Iztok Lugarič.

»Ker gre za majhnega človeka in obrobne zadeve, se to potisne na stran. Pa to niso obrobne zadeve. To je velik problem. Ampak bomo preživeli. Če pravi ljudje stopijo skupaj, gre,« zaključuje Krabonja.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice