Maribor ima dovolj: Zahteve po odpravi vinjet na hitri cesti vse ostrejše

Pred približno pol leta so v Stranki mladih – Zeleni Evrope opozorili na problematiko cestninjenja, in sicer obvezne uporabe vinjete na hitri cesti skozi Maribor, cesti, ki povezuje Bohovo s pesniškim rondojem.

Skupaj z Mestno občino Maribor so danes ponovno izpostavili problematiko in opozorili, da bodo o tem obvestili tudi ministrstvo za infrastrukturo. 

Opozorili so, da po zaključku avtocestne obvoznice, ki avtocesti A1 (Koper – Ljubljana – Maribor) in A4 (Gruškovje – Maribor) povezuje z avtocestama A5 (Pesnica – Šentilj) in A9 (Razcep Dragučova – Pince), ta ne more biti obvezna cestninska cesta, saj ne predstavlja več sestavnega dela vseevropskega cestnega omrežja in ne izpolnjuje pogojev za hitro cesto.

Poleg zakonskih razlogov pa v prid odprave vinjetnega sistema na hitri cesti skozi Maribor govorijo tudi okoljski razlogi, saj se, še posebej v turistični sezoni, močno poveča tranzit preko mestnega središča, kar povzroča povečano koncentracijo prašnih delcev, večje onesnaženje in hrup - vse na škodo občanov mesta Maribor.

Hitra cesta ne izpolnjuje pogojev za cestninsko cesto

Kot navaja Igor Jurišič, predsednik Stranke mladih – Zeleni Evrope, je najbolj sporno dejstvo, da »hitra cesta« skozi Maribor ne izpolnjuje vseh zakonskih pogojev in tako ne bi smela biti v sistemu cestninskih cest. Dodaja, da imajo cestninske ceste, razen na posebnih mestih, dva označena prometna pasova in odstavni pas ali odstavne niše na vsakem od fizično ločenih vozišč. 

»Ugotavljamo, da ta cesta, ki pelje skozi Maribor, ne izpolnjuje nobenih pogojev, da bi lahko bila imenovana hitra cesta, niti pogojev, da bi lahko bila imenovana cestninska cesta. Od vhoda na to hitro cesto do bob steze, ko se konča dvoetažni most, ni niti ene odstavne niše. Cesta se kasneje zoži na en pas. Prva odstavna niša, ki ni primerno označena, se nahaja šele v Košakih. V Mariboru bi lahko bistveno kvalitetnejše živeli, če bi to cesto koristili za lokalni promet,« pojasnjuje Jurišič. 

Opozorilo na ministrstvo za infrastrukturo

Jurišič nadaljuje, da bodo v prvi fazi opozorili ministrstvo za infrastrukturo, da je uredba o kategorizaciji državnih cest v nasprotju z uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest in zakona o cestninjenju in jih prosili, da to nepravilnost odpravijo.

Verjamejo v to, da bodo zadevo rešili in da bodo občani Maribora uporabljali hitro cesto brez vinjete. 

Hitra cesta v lasti Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji

»V Mariboru imamo na vzhodni strani mesta dve vzporedni vinjetni cesti, kar pravzaprav nima nobeno mesto v Sloveniji. Na razgovorih z ministrstvom se je skristaliziral problem, da je ta hitra cesta v osnovnih sredstvih Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, se pravi, država je dokapitalizirala Dars z osnovnimi sredstvi, tudi s temi, ki jih je lokalna skupnost financirala. Dars sedaj zahteva, da se ta cesta prenese nazaj na državo z odplačnim prenosom, kjer gre za znesek 64 milijonov evrov. Zato se iščejo rešitve v državnem proračunu,« pojasni Samo Peter Medved, mariborski podžupan.

Mestna občina Maribor je ministrstvo tudi že seznanila glede prekategoriziranja hitre ceste. Ministrstvo se z Darsom ni uspelo dogovoriti, saj slednji zahteva denar, država pa v proračunu teh sredstev še nima. 

»Med tem časom smo sami videli, da je bila z Mariborsko cesto v Celju rešitev drugačna. Tam sicer niso pobirali cestnine, ampak so jo izvzeli iz osnovnih sredstev Darsa. Zelo podobno rešitev bi lahko našli tudi v okviru hitre ceste skozi Maribor, ker se nam zdi popolnoma nepotrebno, da bi se ta cesta dvojno plačevala, saj je bila že enkrat plačana,« še doda Medved.