Kako dolgo sveti zelena luč za pešce? Za nekatere predolgo, za druge prekratko – zlasti za starejše. V Mariboru je vprašanje semaforjev sprožilo razpravo, potem ko je mestna svetnica opozorila na težave pri glavni avtobusni postaji.
Vsakdanje prečkanje ceste se večini zdi samoumevno, a za številne pešce, zlasti starejše ali gibalno ovirane, je lahko hitra zelena luč na semaforju vir stresa, negotovosti in vprašanj o tem, kdo določa dolžino svetlobnih signalov ter ali so ti sploh dovolj dolgi.
Na to temo je konec februarja na seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor opozorila mestna svetnica Danijela Šerbinek (SDS), ki je izpostavila primer semaforiziranega križišča pri glavni avtobusni postaji.
Vendar se bi naj podobno dogajalo tudi v drugih mariborskih križiščih, na primer pri Prvi gimnaziji oziroma Krekovi ulici, v križišču Partizanske in Titove ceste ter križišču Ceste proletarskih brigad in Ljubljanske ulice.
Po njenih besedah je zelena luč za pešce tam tako kratka, da starejšim ne omogoča varnega prehoda cestišča. Zanimalo jo je, ali ima občina ustrezno urejene časovne intervale za pešce in ali so ti morda potrebni prilagoditve.
Na semaforjih vse temelji na najavi
Na vprašanje svetnice je podrobno odgovoril Urad za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor, kjer pojasnjujejo, da so vsa semaforizirana križišča v Mariboru zasnovana na tako imenovanem prometno odvisnem delovanju.
To pomeni, da se morajo pešci in kolesarji za prehod »najaviti« s pritiskom na gumb. Poleg pretočnosti in varne uporabe prehodov za pešce se zagotavlja tudi pretočnost za vozila, kar je v prometno odvisnem delovanju križišča urejeno s številnimi detektorji vozil.
»Takšen način delovanja krmilnega programa semaforjev zagotavlja čim boljšo prepustnost križišča in čim krajše čakalne čase za vse udeležence v prometu,« odgovarjajo na mariborski občini.
Ob tem se lahko ob neprisotnosti pešcev semaforski cikel skrajša tudi za več kot deset sekund, kar omogoča hitrejše preklapljanje in zmanjševanje zastojev.
»S tem zagotovimo, da zeleno luč dobijo tisti udeleženci, ki so se najavili. Načeloma velja pravilo, da najprej dobi zeleno luč na semaforski glavi tisti udeleženec, ki se je najprej najavil, v kolikor niso predvideni dodatni pogoji v krmiljenju,« dodajajo na Uradu za komunalo, promet in prostor.
Hkrati lahko semaforska aparatura podaljšuje oziroma krajša zeleni interval določenemu dovozu oziroma prehodu za pešce, v kolikor tam ni več nobenih najav. Navedeno omogoča v semaforiziranih križiščih hitrejše preklapljanje med semaforskimi fazami in posledično boljšo pretočnost prometa.
»Prav tako v prometno odvisnem delovanju ob neprisotnosti pešcev ni nepotrebnega prekinjanja prometnega toka vozil,« razlagajo na občini.
Pešec je varovan tudi po ugasnitvi zelene luči
V odgovoru občina poudarja, da zelena luč za pešce ni edini trenutek, ko so ti varovani. Če pešec stopi na prehod v zadnji sekundi zelene luči in začne prečkanje s povprečno hitrostjo, torej okoli 1,2 metra na sekundo, je še vedno zavarovan z dodatnim varovalnim časom.
Ta je prilagojen dolžini prehoda in hitrosti dovoljenega prometa na tem odseku.
Sveti torej lahko rdeča luč, vendar vozila iz konfliktne smeri še vedno ne dobijo dovoljenja za vožnjo – s tem se zagotovi varen izhod pešca s prehoda. Nevarno je le, če pešec na prehod stopi šele, ko že gori rdeča luč, kar je tudi zakonsko prepovedano.
Vsako križišče ima svoj izračun
Časovni intervali semaforjev niso arbitrarni, temveč jih določajo prometni projektanti na podlagi aktualnih štetij prometa, povprečne hitrosti pešcev ter dovoljene hitrosti vozil.
V mariborskem križišču Meljska–Partizanska–Mlinska, na katero se nanaša vprašanje mestne svetnice, so po navedbah Urada za komunalo, promet in prostor časovni intervali urejeni skladno z vsemi predpisi in primerljivi s podobnimi križišči v mestu.
»Podaljševanje zelene luči za pešce bi pomenilo, da za enako število sekund, kolikor jih dodamo, te odvzamemo vozilom, kar pa iz vidika želene prepustnosti križišča za vozila ne bi prineslo bistvene izboljšave za pešce,« poudarjajo na mariborski občini in zaključujejo, da lahko z gotovostjo trdijo, da je zelena luč za pešce načrtovana tako, da je prehod preko vozišča povsem varen in ne pomeni nobenega varnostnega odstopanja.
