Mariborsko zavetišče za živali se je znašlo v spirali hudih očitkov, kjer domnevne nepravilnosti preiskuje tudi policija. Upravičeno?
Mariborsko zavetišče za živali, v katerem je prostora za 54 psov in 34 mačk, je v zadnjem času tarča številnih kritik o kršenju pravilnika, neodzivnosti, zavračanju živali, govori se celo, da živali od tam izginjajo in da so boksi večino časa prazni. V zavetišču, ki je od leta 2012 zamenjalo kar pet vodij, odgovarjajo, da so zaradi polnih kapacitet nedavno ustavili sprejem mačk, a vseeno poskrbijo za nujne primere, poroča spletna stran 24ur.com. Vse ostalo so po njihovih besedah natolcevanja.
»Oskrbo zapuščenih živali nam zaupa 38 občin iz širšega podravskega območja. Letno sprejmemo več kot 500 psov in okoli 1.000 mačk. Z vašo pomočjo nov dom najdemo približno 470 psom in 850 mačkam,« je o mariborskem zavetišču za živali zapisano na spletni strani upravljalca, mariborskega podjetja Snaga.
A te številke so nerealne, saj je azil večinoma časa prazen, je za 24ur.com zatrdila aktivistka in dodala, da naj v zavetišču dokažejo, kje so te živali. »Kje so vsi psi in mačke in kje je davkoplačevalski denar? Zakaj občina Maribor ni zmožna skrbeti za živali v azilu do polne zasedenosti in čemu je potem ta objekt namenjen?«
Konec junija začasno ustavili sprejem mačk
Upravitelj zavetišča, podjetje Snaga odgovarja, da so konec junija dejansko ustavili sprejem mačk, saj so napolnili vseh 34 namestitvenih mest, kolikor jih imajo v zavetišču na voljo za nastanitev zapuščenih mačk.
»Glede na dejstvo, da imamo v zavetišču trenutno 69 mačk, torej več kot dvakrat toliko, kot je prostih mest, smo zelo iznajdljivi z iskanjem prostora in nameščanjem v bokse. Res pa je tudi, da je večina mačk, ki je prišla k nam v zadnjih treh mesecih, pravzaprav mačjih družin – mama muca in mladiči, ki jih lahko brez zadržkov namestimo v isti boks. Tudi v času začasno ustavljenega sprejema mačk sprejemamo bolne in poškodovane mačke, saj nam tako narekuje zakonodaja, ki jo dosledno spoštujemo. Za muco, ki je bila najdena, pa najditelj ni želel počakati nekaj dni, smo v zavetišču še zmeraj našli prostor za namestitev. Večina najditeljev namreč razume prostorsko stisko, razumejo pa tudi, da prostoživeče mačke živijo zunaj na prostem, imajo svoje hranitelje in bi poginile, če bi jih želeli udomačiti,« povedo na Snagi.
V zadnjih nekaj letih zamenjali kar štiri veterinarje in pet vodij zavetišča
Na Snagi povedo, da je odločitev za odhod vsakega od prejšnjih vodij zavetišča bila osebna odločitev. »Vodenje zavetišča prinaša s seboj veliko odgovornosti, saj zajema tako organizacijo dela v zavetišču, kakor tudi komuniciranje z zainteresirano javnostjo. Predvsem na slednjem področju prihaja pogosto do nesporazumov – strokovne odločitve se s strani zainteresirane javnosti polemizirajo in problematizirajo, ljudje ne poznajo zakonodaje in podobno. Biti vodja zavetišča je zagotovo izziv, mi smo ga združevali z veterinarsko funkcijo, torej je bil hišni veterinar tudi vodja zavetišča. To pomeni, da ko nas je zapustil vodja, nas je zapustil tudi veterinar. Menjave kadra so zdrave, vsak od preteklih vodij in veterinarjev je pustil svoj pečat na delovanju zavetišča, vsak se je posvetil kakšnemu področju še bolj intenzivno. Zato dejstva, da smo zamenjali pet vodij, ne jemljemo tako tragično, saj osnovna politika in usmeritev zavetišča ostaja že desetletja nespremenjena. Vsaka žival si zasluži najti svoj dom, vsaki damo toliko časa, kot ga potrebuje. Evtanazij pri nas, razen iz veterinarskih razlogov, torej ni. In to se nam zdi pri upravljanju zavetišča najpomembneje,« še dodajo na Snagi.
Za posvojitev živali potrebno plačati določen znesek
Zanimalo nas je, zakaj je pri posvojitvi živali iz Mariborskega zavetišča za živali, potrebno plačati določen znesek, čeprav zavetišče financira Mestna občina Maribor. Pri upravitelju Snaga so za Mariborinfo povedali, da so občine, s katerimi sodelujejo, dolžne plačevati prvih 30 dni bivanja živali v zavetišču.
»Po preteku tega roka, nam zakon dopušča živali evtanazirati, česar v mariborskem zavetišču ne počnemo, ampak damo vsaki živali priložnost, da najde nov dom. Tako imamo v zavetišču pse, ki so pri nas tudi že pet let in več. Mestna občina Maribor je lani za sofinanciranje obvezne gospodarske javne službe oskrbe zapuščenih živali plačala 23.743 evrov, skupaj smo od občin, s katerimi sodelujemo, prejeli 95.851 evrov. Stroški, ki so povezani z zavetiščem (veterinarska oskrba in zdravila, stroški dela, materialni stroški, obratovalni stroški, stroški vzdrževanja), so lani znašali 238.753 evrov, kar pomeni, da je zavetišče pridelalo izgubo. Posvojnine so prihodek zavetišča, s katerim si delno pokrijemo stroške veterinarske oskrbe živali, saj je v zakonskih aktih zapisano, kako mora biti žival oskrbljena, da je lahko posvojena (čipiranje, psice sterilizirane, mačke sterilizirane, mački kastrirani, mačke cepljene proti kužnim boleznim, psi še proti steklini). Če bi vse te posege lastnik opravil v kakšni zunanji veterinarski ambulanti, bi strošek zagotovo presegel 100 evrov pri mačkah in skoraj 200 evrov pri psih. Tako posvojnina ne pomeni čistega prihodka zavetišča, ampak gre za pokrivanje nastalih stroškov. Kot je razvidno iz leta 2016 nastalih prihodkov in stroškov, pa se slednji s prihodki nikakor ne pokrijejo,« vse očitke o neprimernem poslovanju zavrne upravitelj.
Nekaj očitkov se je pojavilu tudi pri posvojitvi muc, ko so se občani čudili, da v nekem trenutku v azilu ni bilo na voljo niti ene za posvojitev. »V začetku spomladi imamo v zavetišču vsako leto zelo malo muc, se pa situacija drastično spremeni konec maja in junija, ko smo soočeni s spomladanskimi legli nezaželenih in posledično zavrženih muc. Še več, v mesecih največjih obremenitev s številom zapuščenih muc, je za posvojitev prav tako na voljo zelo malo muc. Zakaj? Mladiči, ki pridejo k nam, so še premajhni za cepljenja in posege sterilizacije/kastracije, zato moramo počakati, da odrastejo in pridobijo ustrezno težo. Posvojitev muce poteka tako, da potencialni posvojitelj obišče zavetišče in si izbere muco, ki mu je najbolj všeč. Z vprašalnikom preverimo pogoje, v katerih namerava muca bivati in če so s strani vodstva zavetišča ocenjeni kot ustrezi, lahko muco posvoji. Pri psih je postopek bolj kompliciran, navsezadnje je pes tudi žival, ki je bolj navezan na človeka. Zato so potrebni vsaj trije obiski zavetišča, preden psa oddamo v posvojitev. Preverimo ujemanje psa in potencialnega posvojitelja, skupaj gresta na sprehod v spremstvu naših oskrbnikov, da preverimo pogoje v katerih bo pes bival. Če si občani želijo posvojiti točno določeno žival, imajo tudi možnost rezervacije. Ta pride v poštev predvsem pri mladičih, ki še niso sterilizirani/kastrirani ali ustrezno cepljeni, ker so še premajhni. Po veljavni zakonodaji mora biti namreč vsak pes, ki zapusti zavetišče čipiran, cepljen proti steklini in cepljen proti kužnim boleznim. Psice morajo biti čipirane, sterilizirane, cepljene proti steklini in kužnim boleznim, mačke pa čipirane, cepljene proti kužnim boleznim, sterilizirane oz. kastrirane,« na kritike odgovarja Snaga in dodaja, da jim pogodba o posvojitvi omogoča nenapovedane obiske pri posvojiteljih.
»Poslužujemo se jih predvsem takrat, ko obstaja dvom, ali žival res biva v navedenih razmerah. Na tem področju sodelujemo tudi z Društvom za zaščito živali Maribor. Vedeti pa moramo, da ni v naši pristojnosti odvzeti žival, ki je lastniška, saj ko je bila posvojena iz zavetišča, postane lastniška. To lahko na podlagi prijave stori le inšpekcija. Dogaja se namreč, da ljudje kličejo v zavetišče in zahtevajo od nas odvzem kakšne živali, pri kateri opažajo neprimerno ravnanje z njo. Zavetišče za takšne primere nima pristojnosti,« pogovor zaključi upravitelj zavetišča.
V zavetišču nekateri kužki že šest let
Zanimalo nas je tudi, zakaj je Mestna občina Maribor koncesijo za upravljanje Zavetišča za živali Maribor, zaupala podjetju Snaga, ki se v glavnem ukvarja z odpadki in ne Veterinarski bolnici Maribor. Na občini so nam odgovorili, da so v skladu z Odlokom o koncesiji za izvajanje javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju MO Maribor, neposredno podelili koncesijo za izvajanje predmetne javne službe, torej brez javnega razpisa.
»Glede na to, da Veterinarska bolnica Maribor ni v 100-odstotno javni lasti, ne izpolnjuje pogojev za neposredno podelitev koncesije. Prav tako nam ni znano, da bi Veterinarska bolnica Maribor imela interes za koncesionarja zavetišča za živali v preteklosti, v času razpisa pa niso kandidirali ali se zanimali za koncesijo,« še dodajo na Mestni občini Maribor.
Tudi iz Društva za zaščito Maribor so za Mariborinfo povedali, da so zaposleni v zavetišču zelo prijazni in da dejansko obstajajo kužki, ki so v azilu že 6 let, kar dokazuje trditve upravitelja o izmikanju nepotrebnih evtanazij najdenih živali. Dodali so še, da iz njihove perspektive lahko rečejo, da so zaposleni resnično prijetni ljudje, zato so vse tiste obtozbe enega cloveka, milo rečeno za zapor. »Blatenje drugih v javnosti ni način. To so neke mučke zaradi nekega prevzema zavetišča,« zaključi Jure iz Društva za zaščito živali Maribor.