Investicijo bodo na prihajajoči seji obravnavali mariborski mestni svetniki.
Mestna občina Maribor načrtuje obsežno investicijo v novo primarno vročevodno omrežje v središču mesta.
Projekt, ki ga bodo na prihajajoči seji obravnavali mestni svetniki, predvideva izgradnjo nove povezave med skupno kotlovnico B-point na zahodu mesta, območjem Lenta, Ulico kneza Koclja in predvidenim novim proizvodnim virom na Plinarniški ulici.
Večji del omrežja na desnem bregu Drave
Mariborsko vročevodno omrežje danes meri približno 43 kilometrov in predstavlja osnovno infrastrukturo sistema daljinskega ogrevanja, pri čemer je večji del omrežja umeščen na desnem bregu reke Drave.
Čeprav je bila leta 2001 z vročevodom preko Koroškega mostu vzpostavljena povezava na levi breg, ta del mesta še vedno ostaja manj razvit in močno odvisen od individualnih kotlovnic.
Na območju Lenta in širšega mestnega jedra danes potekajo obstoječi vročevodi, ki so ključni za navezavo novega primarnega omrežja: po Lentu iz smeri Usnjarske in Loke ulice v smeri Ulice talcev, kjer se vod zaključi približno 6o metrov od Vodnega stolpa, po Ulici slovenske osamosvojitve iz smeri Lenta proti Ulici kneza Koclja pa se vod zaključi deset metrov pred križiščem.
»Na teh zaključnih točkah je predvidena navezava novega primarnega vročevodnega omrežja, ki bo povezalo obstoječe sisteme z novimi odseki proti kotlovnici B-point in proti načrtovanemu novemu proizvodnemu viru na Plinarniški ulici ter z varnostno navezavo Lent,« je pojasnjeno v dokumentu.
Investicija je razdeljena v tri sklope in dve fazi
Sklop 1 poteka od odcepa južno od rondoja na Ulici kneza Koclja v smeri sever do ulice Ob jarku in nato proti zahodu do Tkalskega prehoda, z odcepi za Narodni dom, Elektro Maribor, zgradbo Večer, predvideno stavbo Upravne enote Maribor ter skupne kotlovnice in poslovne objekte v mestnem jedru.
Sklop 2 povezuje zaključek obstoječega vročevoda na Loki ulici s severnim pločnikom Ulice kneza Koclja, kjer je predviden odcep za nadaljnjo širitev omrežja proti Cankarjevi in Razlagovi ulici.
Sklop 3 poteka od Ulice kneza Koclja do lokacije novega proizvodnega vira na lesno biomaso na Plinarniški ulici, z odcepi za novo stanovanjsko-poslovne objekte ob Mariboxu in skupne kotlovnice bližnjih večstanovanjskih stavb, ter hkrati omogoča prihodnjo povezavo z morebitnimi novimi viri iz smeri Melje.
Prva faza zajema gradnjo novega odseka od obstoječega sistema južno od rondoja Narodni dom do kotlovnice B-point, vključno z vsemi potrebnimi gradbenimi in instalacijskimi deli. Ta del je po navedbah dokumenta ključen za »izboljšanje hidravlične povezljivosti sistema in za zanesljivo napajanje največje skupne kotlovnice B-point« in naj bi se začela že letos.
Vrednost investicijskih vlaganj za leto 2026 za prvo fazo znaša 484.684 evrov ter za leto 2027 za drugo fazo en milijon evrov.
Druga faza, načrtovana za leto 2027, predvideva dokončno vzpostavitev povezave do nove kotlovnice na lesno biomaso ter s tem celovito funkcionalnost novega koridorja.
Večja zanesljivost in možnost širitev
Kot navajajo pripravljavci dokumentacije, razlogi za investicijo izhajajo iz potrebe po večji zanesljivosti in varnosti oskrbe s toploto, saj da dodatna primarna povezava zmanjšuje tveganja ob izpadih posameznih vodov in povečuje obratovalno odpornost sistema v mestnem jedru.
»Nova primarna infrastruktura odpravlja obstoječe omejitve omrežja na levem bregu Drave ter omogoča širitev sistema in nove priključitve oziroma prevezave objektov v zgodovinskem jedru in ob reki Dravi, obenem pa izboljšuje možnosti optimiranja pretokov, obratovalnih režimov in preklapljanja med različnimi viri toplote, kar vodi v nižje izgube in učinkovitejše delovanje.«
Investicija po navedbah pripravljavcev dokumenta sistemsko podpira razogljičenje z omogočanjem priklopa novih, okoljsko ugodnejših virov, kot je kotlovnica na lesno biomaso na Plinarniški ulici, ter potencialnih virov odvečne toplote v območju Melja, kar zmanjšuje odvisnost od starejših in manj učinkovitih virov.
