Mariborski mestni svetniki so na današnji izredni seji, sklicani na pobudo Civilne iniciative za pravično razdelitev prometnega bremena v centru Maribora, zavrnili predlog, da bi se na Glavni trg in Koroško cesto vrnil promet.
Civilna iniciativa je zahtevala, da se zaradi prevelike obremenitve drugih cest v središču Maribora omogoči vožnjo čez Glavni trg in vzporedno Koroško cesto vsaj za mestne avtobuse, v času napovedane obnove Lenta pa za ves promet. Kot poroča STA je večina mestnih svetnikov to zavrnila.
V imenu iniciative je mestne svetnike nagovoril Rudi Klanjšek, ki je poudaril, da niso proti obnovi starega mestnega jedra, a si želijo pravične razdelitve prometnega bremena.
Kot pojasnjuje, se je zdaj promet preusmeril na ulice, kjer živi 20-krat več ljudi kot na Koroški cesti. »Problem je hrup, problem je varnost,« je dejal.
Predstavnica civilne iniciative Karmen Teržan Kopecky je povedala, da gre za najstarejši del mesta, ki ima tudi status kulturnega spomenika, zato so zelo veseli, da se končno več ne duši v prometu. To po njenih besedah podpira tudi večina prebivalcev Maribora, še poroča STA.
Izvedli bodo omilitvene ukrepe
Arsenovič je dodal, da je bila odločitev o zaprtju Glavnega trga sprejeta na podlagi strokovnih ocen in v skladu z zakonodajo. Še vedno se mu zdi najboljša rešitev, s se zaveda, da so se s tem poslabšali življenjski pogoji nekaterih prebivalce. »A to bomo poskušali popraviti,« je pojasnil: »Omilitvene ukrepe smo uvedli še pred začetkom obnove Glavnega trga in še več jih bo.«
Mestni svetniki so na koncu soglasno sprejeli pet županovih predlogov, ki jih je podal za omilitev prometnih težav v središču mesta. V izrednih razmerah in intervencijah bo občina lahko spremenila prometni režim na Koroški cesti in jo po potrebi za promet tudi odprla. Prav tako bo omogočila redne linije majhnih električnih vozil v peš coni.
-
Lokalno | 38 komentarjevLista kolesarjev in pešcev: Odprtje Koroške ceste ni rešitev
Tunel bi naj začeli graditi leta 2023
Po besedah podžupana Sama Petra Medveda med drugim pripravljajo optimizacijo linij javnega avtobusnega prometa, postavitev varnih parkirišč pri šolah in varnih prehodov za pešce na prometno bolj obremenjenih ulicah, izgradnjo dodatnih garažnih hiš in predora pod mestom.
Arsenovič ocenjuje, da bi slednjega lahko začeli graditi leta 2023, saj imajo zanj posluh države. Realizaciji tunela je namreč naklonjen tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.
