Od lani na Štajerskem koncu deluje Društvo ljubiteljev mozaika, te dni si lahko ogledati tudi razstavo v Mariboru.
Rušanka Simona Auguštin je strastna ustvarjalka keramike in že več kot petnajst let preoblikuje koščke keramike v mozaike.
»Moja ljubezen do keramike se je rodila že v otroštvu, ko sem v družinski hiši odkrivala svojo kreativnost ob lomljenju keramičnih krožnikov. Življenje me je skozi izzive pripeljalo do umetnosti, ki mi je postala način izražanja, navdiha ter način življenja.
Moja strast do mozaikov se je rodila pred več kot petnajstimi leti, ko sem spontano ustvarila svoj prvi umetniški kos iz keramike. Od takrat se moje delo prepleta z ljubeznijo do umetnosti, pozornostjo do detajlov in željo, da skozi vsak delček povem zgodbo,« se spominja Simona.
Razstava v Kulturnem inkubatorju
Lani je zato ustanovila Društvo ljubiteljev mozaika s ciljem, da združi strast do ustvarjanja, oživi starodavno tehniko mozaikov in spodbudi druženje povezovanje med ljubitelji te umetnosti.
Trenutno je v društvu deset članov, ki so ljubiteljski ustvarjalci. Od teh so štirje takšni, ki se aktivno ukvarjajo z izdelavo mozaikov, ostali pridejo in naredijo kaj občasno.
Redna srečanja imajo zaenkrat vsako zadnjo sredo v mesecu v društvenih prostorih v Rušah, kjer ima Simona v stanovanju, kjer živi, mozaično delavnico. Želja pa je seveda selitev v večje in prostornejše ter temu namenjene prostore.
So pa 14. januarja odprli razstavo v Kulturnem inkubatorju v Mariboru, kamor je društvo povabilo tudi ustvarjalce iz Rakeka, da svoja dela pokažejo na Štajerskem ter s tem spodbudijo zanimanje za tovrstno ustvarjanje tudi v naših koncih.
»Poleg tega me je vodila želja, da bi mozaike približala širši skupnosti, spodbujala ustvarjalnost in ponujala priložnosti za terapevtsko ustvarjanje. Društvo tako ni le prostor za ustvarjanje, temveč tudi platforma za izmenjavo znanja, mreženje in navdihovanje,« dodaja Simona, ki napoveduje nove razstave v februarju in marcu v Račah v tamkajšnji knjižnici.
O tehniki in materialih
Pri ustvarjanju mozaikov najpogosteje uporabljajo dve glavni tehniki: direktno tehniko, kjer koščke keramike neposredno lepijo na podlago, in tehniko prenosa na mrežo, pri kateri koščke keramike najprej lepijo na mrežo, nato pa celoten mozaik prenesemo na želeno podlago, kot sta les ali zid.
»Pogosto kombiniramo obe tehniki, da dosežemo najboljši rezultat, prilagojen specifičnemu projektu. Kar zadeva materiale, najraje uporabljamo keramiko, pri čemer se osredotočamo na trajnost – pogosto recikliramo odpadno keramiko, ki jo keramičarji zavržejo.
Na ta način ne le ustvarjamo čudovite unikatne umetnine, ampak tudi prispevamo k okoljski odgovornosti. Uporabljamo pa tudi material, ki ga najdemo v naravi razni kamenčki, školjk ...« opisuje Simona.
Edinstveno ustvarjanje
O mozaiku kot umetnosti razlaga, da ima še danes izjemen pomen, saj združuje tradicijo in sodobnost ter ponuja edinstven način izražanja in povezovanja.
Gre za starodavno veščino, ki še vedno nagovarja sodobne ustvarjalce in občinstvo s svojo estetsko močjo, simboliko in univerzalnostjo.
Vsak mozaik je tudi unikat, ustvarjen ročno z veliko mero potrpežljivosti in natančnosti. Po njenih besedah ima tudi terapevtsko vrednost, saj proces ustvarjanja mozaikov pomirja misli, spodbuja osredotočenost in prinaša občutek dosežka, kar je dragoceno v hitrem tempu današnjega življenja.
Pogosto se uporablja v skupnostnih projektih, kjer krepi občutek pripadnosti, hkrati pa je trajen dekorativni element, ki lepša prostore in jih bogati z osebno noto.
Velik potencial in prijava na razpise
»Kljub vsem prednostim pa se zdi, da je trenutno zanimanje za mozaik manjše. Razlog za to bi lahko bil v percepciji, da gre za staromodno umetnost, ki jo zasenčijo sodobnejše oblike ustvarjanja. Prav tako je izdelava mozaikov časovno zahtevna, kar lahko vpliva na zanimanje v današnjem času, kjer prevladujeta hitrost in takojšnje zadovoljevanje potreb. Vendar mozaik še zdaleč ni izgubil svojega potenciala.
Njegova brezčasna lepota, terapevtski učinki in trajnostna vrednost ga postavljajo v sam vrh umetniških oblik, ki bi jih morali znova odkrivati in ceniti. Z večjo ozaveščenostjo in promocijo lahko postane mozaik ponovno aktualen, saj ponuja globoko in trajno izkušnjo, ki presega trenutne modne trende. In tukaj nastopi naše društvo, ki ima pomembno vlogo poslanstvo pri ozaveščanju in širjenju te edinstvene umetnosti,« je prepričana Simona.
Društvo ima veliko načrtov in idej za prihodnost. Med drugim si želijo organizirati še več mozaičnih delavnic za otroke, odrasle in starejše ter pripraviti razstave. Do sedaj so projekte večinoma financirali z lastnimi sredstvi, nekaj podpore so pridobili od občine Ruše.
Ker društvo zdaj izpolnjuje pogoje za pridobivanje donacij in prijavo na razpise, bodo v prihodnje sredstva za projekte skušali pridobiti preko občinskih, državnih in evropskih razpisov.
