VELIKI INTERVJU: Arsenovič na polovici drugega mandata: »Trudim se, da bi to, kar mislim, znal bolje komunicirati«

Ob začetku novega leta smo se z mariborskim županom Sašo Arsenovičem usedli za mizo in se ozrli nazaj, predvsem pa naprej.  

Polovica drugega mandata župana Saše Arsenoviča prinaša veliko zaključenih projektov, odprtih vprašanj in ambicioznih načrtov za prihodnost. 

V velikem intervjuju za Mariborinfo župan Arsenovič izpostavil ključne izzive in uspehe, ki zaznamujejo njegovo vodenje. 

Ključna je vizija

Župan Arsenovič poudarja, da je delo zahtevno, a ključno je vizionarsko razmišljanje in proaktivno iskanje rešitev. 

»Nisem nikoli bil politik ali uradnik, marsičesa sem se moral naučiti, a ključna je vizija, da moramo na občini razmišljati razvojno, proaktivno, vizionarsko, in ne biti uradniški« pravi.  

Pohvalil je svojo ekipo, ki po njegovih besedah deluje enotno in z jasno usmeritvijo.  

»Nisem prepričan, da je zanje prednost, da je ata župan«

Kljub številnim izzivom in pritiskom župan poudarja, da mu delo prinaša veselje.

»Vesel sem, da vedno več ljudi prepoznava pozitivne spremembe in je pripravljenih sodelovati. Nisem pa sam, imam družino, mlade otroke.  

Nisem prepričan, da je zanje prednost, da je ata župan. Bi raje zanje bil samo Saša. To bo odločevalo, ta družinski vidik,« je župan odgovoril na vprašanja, ali se dolgoročno vidi v vlogi župana. 

Dodaja tudi, da je za družinsko zgodbo, družinski posel zagotovo težje, da je župan, saj tam tudi manjka, »ampak žena zdaj to res dobro pelje z vsemi zaposlenimi.«

Projekti, ki spreminjajo videz mesta 

Med ključnimi dosežki je izpostavil rekonstrukcijo zdravstvene mreže, širitev kolesarskih poti in revitalizacijo Lenta, čeprav dodaja, da nikoli projektov niso delili na pomembnost, ne po velikosti, lokaciji ali vrednosti. 

Pravi, da je vsak projekt kamenček v mozaiku. 

»Zdravstvena postaja Magdalena je arhitekturni biser in zagotavlja prav gotovo tudi manj odhodov v tujino.  

Kar me pa zelo veseli in kaže neki urbani napredek in spremembo potovalnih navad pa je velika uporaba sistema nova Mbajk.« 

Rotovž svetilnik regije

Kar se tiče Rotovža Arsenovič pravi, da se aktivno iščejo rešitve, kako omogočiti podaljšanje pogodbe za dokončanje, ker naj bi se končal do konca lanskega leta, a je tudi zaradi interventnega zakona prišla do zamud, saj so podjetja šla reševat stanje po poplavah.  

Glede zagotavljanja finančne vzdržnosti projekta pa upa, da bo država pokazala, da ne gre za mariborski projekt, ampak nacionalni objekt.  

»Kar je Cankarjev dom za prestolnico, je Rotovž hiša kulture in vsega ostalega svetilnik celotne regije, 400 - 500 tisoč ljudi je vezano na ta objekt.«

Mesto bolj privlačno 

Poudaril je tudi pomen projektov ob Dravi.

»Ne živimo več od reke, ampak ob njej. 

Območja ob Dravi smo povezali s trgi in parki, kar je mesto naredilo bolj privlačno za prebivalce in turiste.« 

Občina je tudi korak bližje sprejetju Občinskega prostorskega načrta (OPN), ki ga opisuje kot zgodovinski mejnik, saj, da je po 24-ih letih čas, da se zaključi ta proces.  

To bo prineslo pomembne spremembe na področju urbanizma in urejanja prostora.

Kritike o vlaganju v center 

Na očitke, da se investicije osredotočajo predvsem na središče mesta, in, da so okoliške četrti in podeželje zanemarjeni, odgovarja s primerjavo pri gradnji hiše. 

»Doma, če ne uspeš hiše dokončati, si tudi urediš kuhinjo in dnevno sobo, kjer sprejemaš goste.  

Jaz center mesta dojemam kot dnevno sobo, vseh, tudi tistih, ki živijo mogoče dva kilometra od centra.« 

Podobno kot v hiši najprej uredimo dnevno sobo, smo tudi mi prioritetno uredili mestno jedro, ki je obraz mesta.  

A številni drugi projekti, kot je kanalizacija in investicije v športno infrastrukturo, dokazujejo, da vlagajo povsod, pravi Arsenovič in dodaja, da nikakor nima nobene prioritete.

Želi si lisico nazaj v brlog

V pogovoru se je dotaknil tudi ideje o prvem pokritem smučišču v Sloveniji, ki bi lahko bilo na Pohorju. 

Pravi, da za zdaj upa, da bo še sneg, tako se je zahvalil tudi Marpromu, saj da je v regiji veliko volje in znanja, da se kljub nemogočim razmeram lahko na Pohorju smuča. 

»Seveda bi si želeli tudi lisico nazaj v naš brlog, zato smo bili celo pripravljeni posekati gozd, pa zdaj tista drevesca od Čarobnega Maribora bomo zasajevali nazaj na Pohorje, da ta naš dolg povrnemo.« 

Pokrito smučišče za zdaj le še ideja

Sicer pa dodaja, da realno so se v zadnjih 20 letih temperature dvignile za dve stopinji, zato so že zdavnaj šli v zeleni turizem.

Da pa, če bi res prišlo, do tega, da snega ne bo več, pa bi se bilo treba o tej dvorani pogovoriti, kam jo sploh umestiti, »saj si je sam ne bi upal umestiti tja, kjer je zdaj res veliko ljudi.«

Knjiga v roki, noge v Dravi

V pogovoru seveda ni šlo mimo ureditve Lenta, kjer trenutno tudi poteka ureditev plaže. 

Arsenovič pravi, da bodo dodatno zasadili še 27 dreves in, da bo stik z vodo čudovit.

»Res boš lahko bral knjigo in imel istočasno noge v čisti Dravi,« pravi Arsenovič in dodaja, da je dokončanje predvideno v naslednjih mesecih.  

Ideja o tunelu še vedno živa

Zapiranje Glavnega mostu in napoved postavitve radarjev sta sprožila različne odzive, a stoji za svojimi odločitvami. Cilj je trajnostna mobilnost in večja varnost.  

Na dolgi rok želijo spremeniti potovalne navade – kolesarske steze, pešcone so del te vizije. 

»Če bomo zdaj imeli en radar ali pa dva na to velikost mesta …  Ti zdaj veš, da ti nobeden nikoli ne bo hitrosti izmeril in voziš, kot se ti zdi prav, kar pa seveda ogroža druge.« 

Prizadevanja za večjo pretočnost prometa vključujejo tudi ambiciozni projekt tunela pod Mariborom.

Svetniki znali prisluhniti razvoju

Arsenovič je spregovoril tudi o svojem odnosu z mestnimi svetniki in tukaj izvoljenimi poslanci.  

Pravi, da če gleda vseh šest let, so svetniki znali prisluhniti razvoju, priznava pa, da je bilo v prejšnjem mandatu lažje, saj je bil mestni svet še bolj razvojno usmerjen kot sedanji, ki išče probleme. 

»Politika je vedno stvar možnega, možno je, da bi se jaz moral boljše zmeniti, možno pa je, da bi lahko tudi oni bolje zaupali in verjeli, ker imajo vse razloge za to, ampak delamo kar dobro.«

Dela na sebi

Na koncu smo župana Arsenoviča prosili za samooceno, in ga vprašali, kje vidi največjo šibkost pri vodenju mesta in kaj si želi spremeniti.

Pravi, da se vsak dan trudi, tako v privatnem kot poslovnem življenju biti boljši na vseh področjih.

»Seveda se tudi jaz trudim, da bi to, kar mislim, da prav mislim, znal tudi mogoče kdaj boljše komunicirati.

Tako da delam na sebi.« 

Živimo za zdaj

Na vprašanje, kako želi, da se njegovih mandatov spominjajo čez deset, dvajset let, odgovarja z nasmeškom. 

Pravi, da se s tem ne ukvarja, da se je zavezal delu, da v delu uživa, upa, da jim bo uspelo čim več narediti za vse, ki so danes, ta trenutek tukaj, ne pa, kaj si bo, kdo v prihodnosti mislil, ker tako ne bo imel celotnega občutka. 

»Želim si, da bi ta občutek danes v tej skupnosti bil čim boljši.« 

V zanimivem pogovoru pa tudi o urejanju cest, plačljivem sankališču, družinskem poslu, mariborskem letališču pa turizmu, delovnih mestih in novih linijah potniškega prometa.