Z aviarno influenco podtipa H5N8, ki so jo odkrili na Madžarskem, Hrvaškem in sedaj še v Sloveniji, se ljudje ne moremo okužiti.
Po potrditvi ptičje gripe pri treh labodih na Pragerskem večji rejci perutnine na območju Podravja niso bili posebej obveščeni o preventivnih ukrepih, zanje so večinoma izvedeli le iz medijev. A večjih sprememb to zanje ne prinaša, saj so že od sredine novembra zaradi pojava ptičje gripe v bližnjih državah svoji perutnini preprečili stik z divjimi pticami in jih omejili na zaprte prostore. V novembru se je nareč pojavil prvi izbruh ptičje gripe v sosednjih državah, na Hrvaškem in Madžarskem.
Najprej Pragersko, potem Hoče, sedaj še Ptuj
Kot smo že pisali, so pred dnevi na Pragerskem našli tri mrtve labode, za katere se je potrdilo, da so umrli zaradi pojava ptičje gripe. Včeraj so v občini Hoče-Slivnica potrdili še smrt osmih rac, a na rezultate morebitne prisotnosti virusa ptičje gripe še čakajo. Včeraj zvečer pa je občan Ptuja na Ptujskem jezeru našel še dva mrtva laboda.
Strogi ukrepi že veljajo
Vodja ptujske kmetijske svetovalne službe danes predvsem manjšim kmetom razlaga nujne ukrepe. Prevelike panike ne delajo, a vendarle velja opozorilo. Dostop v hleve je zaradi strogih ukrepov močno omejen. Tudi sicer so piščanci zavoljo preprečevanja nadaljnjih okužb večinoma izolirani od zunanjega sveta.
»Vsak, ki prihaja v hlev kot obiskovalec, lahko na čevljih marsikaj prinese v rejo. Seveda pa mora biti to preprečevanje stika z divjimi pticami dosledno izvedeno,« pojasnjuje Peter Pribožič, vodja kmetijske svetovalne službe KGZ Ptuj.
Ob morebitnih okužbah v jati potrebna likvidacija
V kolikor bi virus med jato, bi sledili strogi ukrepi. »Praktično je potrebno likvidirati celotno rejo in pa razkužiti ter vzpostaviti stanje, da se lahko po določenem času potem proizvodnja zopet odvija,« pojasnjuje Pribožič.
To bi za rejce, zlasti tiste, ki se ukvarjajo izključno s perutninsko proizvodnje, pomenilo velik izpad dohodka. Preprečevanje stika s prostoživečimi živalmi je tako nujno potrebno, da se prepreči morebitna gospodarska škoda.
Živila v Perutnini Ptuj so varna in zdravstveno neoporečna
V Sloveniji sicer letno vzredimo okoli 40 milijonov kljunov perutnine. Največ v Perutnini Ptuj, kjer so nam danes tudi zaradi predčasnih preventivnih ukrepov zagotovili, da so vsa njihova živila varna in zdravstveno neoporečna. Še vedno pa morajo biti rejci pozorni na spremenjeno obnašanje živali, ki bi kazalo na znake okužbe. Ob morebitnih spremembah v vedenju morajo obvestiti pristojne organe.
Se na naših krožnikih lahko pojavi okužena hrana?
Možnosti, da bi okuženo meso romalo na naše krožnike, ni. Kakor smo že pisali, prav tako ni znano, da bi virus H5N8 ni povzročal okužbe pri ljudeh. Tolaži tudi novica, da je virus izjemno termično občutljiv, torej ga ob normalno toplotno obdelanem mesu zlahka odstranimo.
