Zapuščeni lokali, dotrajana oprema in neurejena podoba. Glavna avtobusna postaja v Mariboru že dolgo čaka na korenite spremembe. Zdaj je pred mestnimi svetniki program za leto 2025, ki napoveduje nekatere ukrepe za urejanje dolgo prezrtih težav.
Glavna avtobusna postaja v Mariboru že desetletja predstavlja ključno prometno točko mesta, a zaradi dotrajanosti objektov in zapuščenih prostorov ne dosega standardov, ki jih uporabniki danes pričakujejo.
Kljub manjšim prenovam v preteklih letih objekt še vedno daje vtis nedokončane in neurejene postaje, kar vpliva tako na potniško izkušnjo kot na podobo mesta. Mestna občina Maribor zato tudi v letu 2025 načrtuje vlaganja v izboljšanje infrastrukture.
Na dopisni seji bo Mestni svet Mestne občine Maribor obravnaval in predvidoma potrdil letni program za avtobusno postajo za leto 2025. Gre za dokument, ki vključuje investicijsko vzdrževanje in več manjših posegov, vrednih 70.000 evrov. Kaj se torej obeta?
Nova razsvetljava, pleskanje in popravilo drsnih vrat
Osrednji namen investicijskega programa je izboljšanje pogojev za izvajanje mestnega potniškega prometa in povečanje funkcionalnosti postaje, ki jo upravlja javno podjetje Marprom.
Občina bo sredstva v celoti zagotovila iz proračuna. Program predvideva več manjših, a nujnih posodobitev. Med drugim je načrtovana zamenjava oziroma popravilo dotrajanih drsnih vrat na peronih, pleskanje prometnega dela postaje, obnova peronske razsvetljave ter fizično zavarovanje vhodov in stopnic v zunanjem atriju.
70.000 evrov za izboljšanje pogojev
Vrednost vseh načrtovanih investicij za leto 2025 znaša skupaj 70.000 evrov. V tem znesku so zajeti stroški za posamezne naloge: 6500 evrov za popravila drsnih vrat, 8500 evrov za pleskanje prometnega dela postaje, 25.000 evrov za obnovo razsvetljave peronov ter 2000 evrov za popravilo ograje v zunanjem atriju.
Poleg teh del bo izvedeno tudi novo etažiranje objekta, ki bo stalo 28.000 evrov, saj so lastniška razmerja v stavbi neurejena, kar dodatno otežuje celostno prenovo. Pomen etažiranja ni le administrativen. Gre za osnovo, ki bo v prihodnje omogočila bolj jasne razmejitve med prostori, ki so v javni uporabi, in tistimi, ki jih zasedajo, ali so jih nekoč zasedali najemniki poslovnih prostorov.
Dolgoročni izzivi in zapuščeni prostori
Kljub načrtovanim izboljšavam je mariborska avtobusna postaja namreč še vedno zaznamovana z večletno problematiko zapuščenih poslovnih prostorov v pritličju in drugod po objektu.
Ti prostori so v občinski lasti, a več najemnikov je prostore zaprlo, dejavnosti se ne izvajajo, nekateri prostori pa so vidno nevzdrževani. Marprom kot upravljavec opozarja, da zapuščeni lokali ne kazijo zgolj podobe postaje, temveč lahko predstavljajo tudi konkretno varnostno tveganje – pred časom je bila v enem izmed prostorov ugotovljena poškodba električne napeljave, zaradi česar so morali intervenirati.
V sodelovanju z občino je Marprom že pozval najemnike, naj se opredelijo do prihodnosti svojih lokalov, a odgovori večinoma izostajajo. Zato si na občini prizadevajo za ureditev etažne strukture, ki bi omogočila tudi nadaljnje pravne in upravljavske korake.
