Na mariborski kmetijski fakulteti se zaključuje projekt zelenega prehoda v agroživilskih sistemih.
Na mariborski kmetijski fakulteti danes poteka zaključni dogodek projekta Univerze v Mariboru Zeleni prehod v podnebno inovativne agroživilske sisteme, ki so ga od začetka leta 2023 izvedli v sklopu Načrta za okrevanje in odpornost.
Zaključki bodo služili kot izhodišče pri oblikovanju vsebin za prenovo in posodobitev kurikuluma fakultete.
Kot pojasnjuje koordinatorica pilotnega projekta Tjaša Vukmanič, sta kmetijstvo in trajnostna proizvodnja hrane ključnega in strateškega pomena, a tradicionalna in visoko obremenjena sektorja za našo družbo.
Zeleni dogovor oziroma strategija od vil do vilic, ki služi kot osnova za trajnostno pridelavo hrane, ob nevtralnem okoljskem odtisu, bo zato eno od izhodišč pri kreiranju novih vsebin za prenovo in posodobitev kurikuluma visokošolskih strokovnih programov prve stopnje na fakulteti.
Analiza vrzeli
Vsebine pilotnega projekta so podlaga za prenovo in izboljšanje visokošolskega strokovnega izobraževanja v skladu z novimi in fleksibilnimi učnimi pristopi kot tudi vseživljenjskega učenja, upoštevajoč zeleni prehod v podnebno inovativne agroživilske sisteme.
V sklopu projekta so analizirali vrzeli in izpopolnili obstoječe izobraževalne module ter pripravili dodatne izobraževalne vsebine glede na odziv in potrebe delovnega okolja, osvojena znanja zunanjih udeležencev izobraževanj pa podprli z izdajo mikrodokazil.
23 pilotnih projektov za zelen in odporen prehod
Univerza v Mariboru je sicer v sklopu načrta za okrevanje in odpornost pridobila kar 23 pilotnih projektov za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0.
Njihov namen je doseči kurikularno prenovo in spremembe za zeleno, odporno, trajnostno in digitalno povezano univerzo. Aktivnosti so pričeli izvajati julija 2022, vrednost projektov je 26 milijonov evrov, od tega so dobrih 24 milijonov prejeli iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost.
V sklopu pilotnih projektov bodo vpeljali različne načine, metode in oblike izobraževanja za trajnostni razvoj, hkrati pa bodo prispevali k doseganju dveh nacionalnih strateških ciljev trajnostnega izobraževanja, in sicer opolnomočenje mladih in odraslih za delo in življenje v trajnostni, do okolja odgovorni družbi, ter okoljsko pismenost, ki je ključna sestavina funkcionalne pismenosti.
