Zaposleni v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so danes znova izpostavili pomen izgradnje nove infekcijske klinike. Opozarjajo na neprimerne namestitvene prostore za bolnike, kot tudi na morebitne nove epidemije in vedno bolj odporne okužbe.
Vlada je prejšnji teden potrdila predlog spremembe načrta za okrevanje in odpornost, v katerem je med drugim ostalo financiranje projekta ljubljanske medicinske fakultete, iz načrta pa so izločili projekt nove infekcijske klinike v Mariboru.
Univerzitetni klinični center Maribor že vrsto let poudarja veliko potrebo po novogradnji, saj je zgradba oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja dotrajana in stara več kot sto let.
Minister za finance Klemen Boštjančič je kot razlog za izvzem infekcijske klinike iz že omenjenega načrta navedel, da se časovnica izvedbe projekta »občutno zamika« in dodal, da se je vlada zato odločila, da projekt izvede z domačimi sredstvi in po lastni, realnejši časovnici.
»Še vedno smo uspešni, a ne zmoremo več«
Poleg vodstva Mestne občine Maribor je nepričakovana odločitev vlade o umiku financiranja gradnje nove infekcijske klinike iz načrta za obnovo in odpornost prizadela tudi zaposlene v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
»Sto let stara stavba ima marsikaj za povedati. Takrat, ko je bila zgrajena, je ustrezala vsem takrat veljavnim standardom, normativom. Vse tisto, kar je vzbujalo upanje, da bo življenje nekoč boljše in da bodo ljudje ozdravljeni. V teh letih, torej v stoletju, se ni kaj dosti spremenilo. Malo lepotnih popravkov, a stavba je ostala ista,« je v današnjem odzivu povedala Maja Ravnik, namestnica strokovne direktorice Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Poudarila je, da je investicija še kako potrebna, ter izrazila željo, da bo na mestu, kjer sedaj stoji stara infekcijska klinika, v roku treh let, kot predvideva časovnica izgradnje, stala nova.
»V te muzejske okvire, ki jih vidimo, dandanes tlačimo najnovejša spoznanja, najnovejše metode zdravljenje. Kljub temu smo še vedno uspešni, a ne zmoremo več,« je zaključila svoj poziv Maja Ravnik.
Skrb zaradi neprimernih prostorov in vedno bolj odpornih bakterij
Nujnost nove infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je danes poudarila tudi Nina Gorišek Miksić, namestnica predstojnice oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
Kot pravi, trenutna stavba ne zadošča potrebam varne, dostojne ter kakovostne oskrbe bolnikov.
Izpostavila je težavo nameščanja bolnikov, ki jih morajo zaradi prostorskih kapacitet nameščati v večposteljne sobe. Te sobe pa v nekaterih primerih nimajo lastnega stranišča, zato morajo bolnikom ob postelje nameščati sobna stranišča.
»Včasih to pomeni, da moremo namestiti bolnike različnih spolov skupaj v majhno sobo. Včasih to pomeni, oziroma ne včasih, ampak pravzaprav kar pogosto, da bolnike premeščamo po oddelku, kot da bi reševali zahteven sudoku. Le zato, da zagotovimo pogoje varnosti in da preprečimo prenos okužb,« razlaga Gorišek Miksić.
Pri tem pa dodaja, da je stanje še dodatno poslabšala epidemija koronavirusa, stanje pa se bo po njenih besedah v prihodnje še zaostrilo, predvsem zaradi pojava vedno bolj odpornih bakterij, za katere že danes nimamo na voljo antibiotikov.
»Leta 2050 bo več bolnikov umrlo zaradi okužb z večkratno odpornimi bakterijami kot zaradi raka in ta podatek nas vse zelo skrbi. Zaradi tega nas vse zelo skrbi. Zato infektologi še kak poudarjamo pomen ustreznih prostorskih namestitev, ki omogočajo izolacijo v takšni meri, da ne prihaja do prenosa okužb,« razlaga Gorišek Miksić in dodaja, da potrebujejo ne samo zaposleni, temveč tudi bolniki ustrezne prostore zdravljenje, ki omogočajo varno in kakovostno oskrbo nalezljivih, tudi smrtonosnih bolezni.
Država zadnja desetletja zanemarjala večje investicije v zdravstvo
Pomen nepričakovanih izzivov, kot je bila epidemija koronavirusa in pomen ustrezne kritične infrastrukture, je ne nazadnje danes poudaril tudi Boštjan Kersnič, podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije in vršilec dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice Novo mesto.
»Zdravniki ne bomo več tiho. Zdravniki moramo postaviti bolnike na prvo mesto in očitno začeti skrbeti tudi za kritično infrastrukturo,« poudarja Kersnič, pri tem pa dodaja, da infektološka zgodba še zdaleč ni končana, saj tudi po njegovih besedah nastajajo novi virusi in okužbe, ki bodo vedno bolj odporne.
Za konec pa je še poudaril, da smo v zadnjih 20 do 30 letih zanemarjali resne in večje investicije v zdravstvo, z nekaj izjemami, zato mora država po njegovih besedah stremeti h gradnji novih klinik, z novimi standardi in strukturnimi spremembami, ki bodo zagotavljale normalne delovne pogoje in normalne pogoje za bolnike.
Zakaj potreba po infekcijski kliniki?
Univerzitetni klinični center Maribor se pri upravljanju infekcijske klinike oziroma oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja sooča s številnimi težavami.
Mariborska bolnišnica med razlogi za rušitev in gradnjo nove infekcijske klinike omenja predvsem visoke obratovalne stroške, precejšnje toplotne izgube, omejene prostorske zmogljivosti za zdravljenje večjega števila bolnikov, logistične težave zaradi neučinkovite razporeditve prostorov in zahteve stroke v smeri vzpostavitve sodobnega infekcijskega oddelka.
»V posledici izbruha infekcijske bolezni covida-19 in temu sledeče 'koronakrize' so bile naposled razgaljene vse vrzeli trenutnega stanja, ki je odsev neustreznih prostorskih pogojev za delo oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja,« poudarjajo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Obstoječa zgradba zgrajena že pred letom 1900
Leta 1865 je bila na območju mariborske bolnišnice postavljena baraka za izolacijo bolnikov z nalezljivimi boleznimi, leta 1898 pa je bila na mestu, kjer danes stoji infekcijski oddelek, postavljena baraka za izolacijo bolnikov z nalezljivimi boleznimi.
Pri tem so zaradi večjih potreb po zdravljenju kužnih bolnikov leta 1914 ob oddelku postavili dodatno leseno barako s 40 bolniškimi posteljami, v kateri so zdravili bolnike s kolero, gripo in grižo.
14 let kasneje so zaradi vse večjih potreb po zdravljenju bolnikov z nalezljivimi boleznimi, leta 1928 začeli graditi nov infekcijski oddelek, ki se je leta 1929 tudi uradno odprl in je bil organizacijsko vključen v takratni oddelek za interno medicino.
Samostojni infekcijski oddelek je bil v mariborski splošni bolnišnici ustanovljen leta 1938, a se je zaradi poškodb stavbe med drugo svetovno vojno preselil na začasno lokacijo, dokler ni bila stavba leta 1945 toliko obnovljena, da je bila možna preselitev oddelka nazaj na matično lokacijo.
Leta 1953 se je končala dozidava ostalega porušenega dela stavbe infekcijskega oddelka, kjer sta dobila prostore še oddelka za transfuziologijo in psihiatrijo, ki pa sta se leta 2012 preselila v druge prostore.
