Na Osankarici Pri Treh žebljih so s tradicionalno slovesnostjo obeležili 76. obletnico zadnjega boja Pohorskega bataljona.
Več sto udeležencev se je z obuditvijo spomina na krvave dogodke iz druge svetovne vojne ponovno poklonilo herojskemu pohorskemu bataljonu.
Na slovesnosti je vlogo slavnostnega govornika prevzel predsednik državnega zbora Dejan Židan, ki je posvaril pred nevarnostmi populizma, poroča STA. Že nekaj časa naj bi občutil z raznih političnih odrov zabavljaštvo in trepljanje po ramenih, zaradi česar pa se možnosti resničnega političnega delovanja in sprememb za skupno dobro vseh odmikajo.
Spregovoril je tudi o stanju sedanje družbe, izrazil skrb nad nemiri, ki se dogajajo v več evropskih mestih, ter opozoril, da so ravno tistih, ki imajo kaj več izgubiti, lahek plen sovražnega govora in populističnih retorik gibanj, ki ustvarjajo nevarne delitve.
»Zgodovina je polna dokazov, kako se iz majhne nestrpnosti razvije sovraštvo, ki se konča v trpljenju,« je dodal in poudaril, da smo Slovenci narod, utemeljen na boju za lastne pravice in lastno svobodo, in uporniki, ki smo celotno zgodovino od svoje oblasti pričakovali veliko. Pravico zahtevati več imamo tudi danes, česar ne more prezreti nihče, še posebej ne mi, tukaj prisotni, poroča o njegovih besedah STA.
Tudi letošnje prireditve so se udeležili številni visoki predstavniki države, med njimi tudi predsednik republike Borut Pahor, in drugi predstavniki javnega in političnega življenja, ki so položili vence pred spominsko obeležje padlim borcem Pohorskega bataljona. Med temi so bili tudi župani in drugi predstavniki vseh šestih občin, ki gostijo slovesnost, Mestne občine Maribor ter občin Ruše, Zreče, Oplotnica, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica.
1. bataljon Pohorskega odreda je bila partizanska enota, ustanovljena 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je poveljeval Rudolf Mede, in sicer 90 borcem. Izvedli so številne akcije, 21. decembra istega leta pa so se premaknili proti Osankarici in si uredili zimski tabor.
8. januarja leta 1943 jih je obkolilo okoli 2000 mož sovražne vojske. Partizani pa so se borili dve uri in pol, dokler niso bili vsi ubiti, razen partizana Franca Kunaverja - Sulca, ki so ga Nemci ujeli živega in ga nato ustrelili julija na Ljubnem v Savinjski dolini.
V poslednjem boju je padlo 69 borcev Pohorskega bataljona.
Ko je 17. januarja padla še bataljonova patrulja, je na Pohorju zmanjkalo večjih partizanskih enot. Padec Pohorskega bataljona je močno prizadel narodnoosvobodilno gibanje na Štajerskem, hkrati pa je s poslednjo borbo tudi moralno spodbujal nadaljnje boje.
