Danes so se štajerske veteranske organizacije na Treh kraljih nad Slovensko Bistrico pripravile 11. Šarhov pohod do poslednjega bojišča Pohorskega bataljona pri Treh žebljih.
Kulturni program se je nadaljeval z vsakoletnim Festivalom miru pod hotelom Jakec, kjer pa je zbrane nagovoril Miro Cerar. Slednji je položil tudi venec in dodal, da gre za zrelo in odgovorno soočanje z dramatičnimi izzivi družbe, kot so vojne in njene posledice, glede na to, da se je iz tega razvil Festival miru.
»V iskrenem dialogu veteranov, ki ste vojne izkušnje doživeli, in mladih, ki vam takšne izkušnje za vsako ceno želimo prihraniti, se obujajo spomini in rojevajo opomini,« poroča o Cerarjevih besedah STA.
100 let od prve svetovne vojne, 100 let od Maistove pobude
Letos mineva 100 let od konca prve svetovne vojne, prav tako pa tudi 100 let, odkar je general Maister postrojenim slovenskim vojakom in častnikom razložil, da je prevzel vrhovno poveljstvo v Mariboru. Mineva tudi 50 let od ustanovitve Teritorialne obrambe RS, ki pa je bila ključni člen slovenske osamosvojitvene zmage, je dodal Cerar.
Festival miru je po njegovih besedah pomembna pobuda, da se že med najmlajše zaseje upanje, da je mogoče reševati težave tudi na drugačen način kot pa z oboroženimi spopadi. S tem je opomnil na kulturo miru in vladavino prava, ki omogoča enakost pred zakonom in prepoveduje medčloveško diskriminacijo.
»Evropa se je vzpostavila na teh načelih in se bo morala ohraniti na teh načelih. Če pade vladavina prava, pade Evropa in z njo sodoben svet. Zato Slovenija deluje najbolj evropsko in proevropsko, če se nepopustljivo prizadeva za pravne rešitve. Vladavina prava in skrb za človeške pravice nas ne le ohranjajo med jedrnimi evropskimi državami, ampak nam odpirata zavezništva, ki jih danes potrebujemo pri soočenju z vedno agresivnejšim tipom vodenja,« meni Cerar.
Tako vidi moč Slovenije v visokotehnološki industriji, inovativnih zagonskih podjetjih in v visokoizobraženi mladini, ki se ne boji izzivov. Tako je dodal, da naj bo Festival miru slavljenje univerzalne človeške solidarnosti, ki zagotavlja boljše življenje.
Herojski pohorski bataljon
1. bataljon Pohorskega odreda je bila partizanska enota, ustanovljena 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je poveljeval Rudolf Mede in sicer 90 borcem. Izvedli so številne akcije, 21. decembra istega leta pa so se premaknili proti Osankarici in si uredili zimski tabor.
8. januarja leta 1943 je okoli 2000 mož sovražne vojske obkolilo bataljonski tabor pri Osankarici. Nemci so takoj imeli 4 mrtve in 5 ranjenih, partizani pa so se borili dve uri in pol, dokler niso bili vsi ubiti, razen partizana Franca Kunaverja - Sulca, ki so ga Nemci ujeli živega in ga nato ustrelili šele julija na Ljubnem v Savinjski dolini.
V poslednjem boju je padlo 69 borcev Pohorskega bataljona, med njimi tudi pohorski kmet Alfonz Šarh in njegovi trije sinovi.
Ko je 17. januarja padla še bataljonova patrulja, je na Pohorju zmanjkalo večjih partizanskih enot. Padec Pohorskega bataljona je močno prizadel narodnoosvobodilno gibanje na Štajerskem, vendar pa je bila takšna poslednja borba velika moralna spodbuda za nadaljnje boje, sedem članov omenjenega bataljona pa so razglasili za narode heroje.
