Včeraj smo obeležili svetovni dan voda. Ob tej priložnosti je Javni holding Maribor v sklopu okoljskih dni organiziral dan odprtih vrat črpališča v Melju.
Dan voda praznujemo že več kot 30 let, razglasila pa ga je Generalna skupščina Združenih narodov. 22. aprila se spomnimo, da je voda vir našega življenja, ki prekriva 70 odstotkov Zemlje.
Zato je ta dan namenjen ozaveščanju o pomenu ohranjanja in skrbi za vodo, letošnja edicija pa je posvečena temi »Voda za mir«.
Dan odprtih vrat ČP Melje
Udeležili smo se dneva odprtih vrat črpališča v Melju, ki ga je organiziral Javni holding Maribor. V polurnem ogledu smo spoznali potek vzorčenja odpadne vode in s tem proces ter delo, ki je potrebno za čisto vodo.
Ogledali smo si rešete, na katerih se lovijo različne vrste odpadkov, območje čiščenja peščenih usedlin, črpalke in nadzorno sobo.
Izgradnja pred več kot 60 leti, nekatere komponente še vedno prvotne
Prečrpališče v Melju je svoje temelje dobilo v 60-tih letih prejšnjega stoletja, ko je Maribor kot industrijsko izjemno močno mesto potrebovalo dodatno energijo. K povpraševanju po elektriki in vodi je botrovala predvsem prisotnost tekstilne industrije, zato so takrat številna podjetja združila moči in ustvarila to, kar Mariborčanom zagotavlja čisto vodo še danes.
Objekt se je z leti dograjeval, a številne komponente po 60 letih ostajajo iste. V zadnjih dvanajstih letih je črpališče večkrat podleglo poplavam – prvič leta 2012, drugič dve leti kasneje in tretjič lani poleti, ko so ujme povzročile za več kot milijon evrov škode.
Zaposleni ob tem izpostavljajo dejstvo, da v prečrpališče vodita dva kanala – komunalni in industrijski. V »paketu« z odpadno vodo pridejo tudi enormne količine peska in hrane, ki je človeško telo ne prebavi. Pod slednjo sodi recimo koruza in semena paradižnika, ki v tamkajšnjem kesonu večkrat začneta celo kaliti.
Ali vemo, kaj sodi v stranišče in kaj ne?
Mariborčani v straniščno školjko še vedno mečemo ostanke hrane, čajne vrečke, zdravila, žvečilne gumije, cigaretne ogorke, pesek iz mačjih stranišč, vatirane palčke, plenice, vložke in tako naprej. V stranišče ne sodijo tudi kavne usedline – te moramo namreč zavreči v keson za biološke odpadke ali na kompost.
Zato na Nigradu v upanju na bolj razumsko ravnanje z odpadki Mariborčane nagovarjajo s sloganom »Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak«.
