Klaudija Šajtegel iz Slovenske Bistrice v naravi najde materiale, ki jim povrne življenje. Tako iz kosa lesa, ki ga najde v vodi, ustvari poličko, ali pa 200 let stari trami oživijo na sliki.

Klaudija Šajtegel iz Slovenske Bistrice v svojem ateljeju slika na platno ali steklo, uokvirja slike, piše kaligrafijo, restavrira staro pohištvo,
zapisuje svoje misle, izdeluje unikatna darila in še in še.

Pot umetnosti

Mamica 4-letnega Patrika je že v osnovni šoli preko risanja spoznala, da je to nekaj, kar si želi početi in se ob tem počuti dobro. Čez noč se je odločila, da bo svoje šolanje nadaljevala v Rogaški Slatini na steklarski šoli, smer stekloslikar, kjer je naravnost uživala, saj je lahko ustvarjala prav vsak dan. Nato se je po končani triletni šoli zaposlila v steklarni Luminos v Slovenski Bistrici, v kateri je dvanajst let še izpopolnjevala svojo posebno nadarjenost in s svojo pridnostjo pridobila marsikatero novo veščino – delala tudi pri peči, brusilnici, pakirala izdelke, urejala trgovino … Pravi smisel pa je šele našla v svoji naslednji službi v uokvirjanju slik.

 »V tem sem se zares našla, ko sem iz otroške risbice naredila vau sliko. Vsaki sliki dam posebno noto, ji poiskati primeren okvir, paspartu, barvne kombinacije,« navdušeno razlaga Klaudija.

Anitin atelje

Ko je izgubila službo, je spoznala, da je čas za samostojno pot, na kateri je ne bo nič omejevalo. S partnerjem sta nato staro leseno drvarnico preuredila v Anitin atelje (Anita je namreč ime, pod katerim je poznana prijateljem), ki ima preprost, vendar poseben pečat – dušo, ki diha in živi z njenimi umetninami. Tam danes pozabi na čas, ko riše na steklo, uokvirja slike, piše kaligrafijo, slika, zapisuje svoje misli, ki jih zapisuje tudi na voščila, ustvarja unikatna darila, restavrira staro leseno pohištvo. Najraje pa slika otroške slike, saj je tam znova lahko otrok in je ne omejujejo nobeni vzorci, vse je dovoljeno. Prav tako pa sta začela iskati rabljene stroje, ki jih potrebuje pri svojem delu.

Mati narava

Veliko materialov, iz katerih ustvarja, je iz narave, »določene stvari so proizvodno narejene, sploh za uokvirjanje, drugače pa stvari večinoma naberem kar v naravi. V vodi je bila stara lestev, ki sem jo pobrala in restavrirala. Zelo zanimiva je tudi slika, na kateri so 200 let stari trami. Želim ohranjati našo dediščino in mamo naravo, ki jo tudi zelo spoštujem. In ravno to da mojim slikam poseben čar, saj oživijo, so del nas,« pojasnjuje Klaudija.

Ljubiteljica naravnih zelišč

Njena velika strast je tudi nabiranje zelišč in mnogi jo kličejo že kar teta Pehta. Večkrat k njej iz bližnje okolice prihajajo po zdravilna zelišča ali pa zgolj pogovor.

Materialistični svet naj ostane pred vrati

»Za prihodnje si želim samo to, da bi bilo moje delo poplačano in bi lahko od tega živela. Ne potrebujem veliko, še vedno si želim ustvarjati v tej svoji čarobni drvarnici, za svojo dušo. Materialistični svet pa naj ostane zunaj,« dodaja Klaudija.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice