Letošnji prejemniki Glazerjevih nagrad so Ida Brišnik Remec, Uroš Dokl, Gregor Pratneker in Nika Gorič.
Glazerjeve nagrade so poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je največ časa ustvarjal prav v Mariboru. Priznanja, ki se navezujejo na življenjsko delo ali posamične vrhunske dosežke na področju kulture, Mestna občina Maribor podeljuje že od leta 1987.
Znani so letošnji prejemniki Glazerjeve nagrade za življenjsko delo in Glazerjevih listin za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju. Slavnostna podelitev nagrad bo 5. aprila v Minoritski cerkvi na Vojašniškem trgu.
Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad je s predsednikom Miranom Štuhcem na čelu, Glazarjeve listine dodelil Urošu Doklu, Gregorju Pratnekerju in Niki Gorič.
Nagrada za življenjsko delo slikarki Idi Brišnik Remec
Glazarjeva nagrada za življenjsko delo v letu 2024 prejme akademska slikarka Ida Brišnik Remec. Umetnica, ki na slovenskih tleh ustvarja že več desetletij, je na ljubljanski likovni akademiji diplomirala leta 1964.
V svoji umetniški karieri je ustvarila številne slike, akvarele, risbe, pastele, tapiserije in vitraje. Večino njenih del hrani Umetnostna galerija Maribor, nekaj pa jih lahko najdemo tudi v Narodni galeriji v Ljubljani.
Strokovnjaki pri njenih delih izpostavljajo predvsem odsotnost simbolike tragičnega minevanja, ki je v slovenski umetnosti zelo pogosta. V Idinih umetninah je namreč v ospredju optimistična vera v naravni red stvari, minljivost pa sprejema dostojanstveno in suvereno.
Uroš Dokl s filmom in razstavo skrbi za ohranjanje mariborske kulturne dediščine
Uroš Dokl je profesor zgodovine in angleškega jezika, muzejski svetovalec kustos in vodja pedagoškega programa v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Glazerjevo listino bo prejel za dosežke zadnjih dveh let na področju ohranjanja in prezentacije kulturne dediščine.
V slovenski kulturni prostor je prispeval muzejsko razstavo »Sk8tam, torej sem« ter dokumentarni film »Maribor Retrosk8tiva«, ki z ozirom na trende 90-tih let prejšnjega stoletja povezujeta rolkarje, njihove družinske člane in širšo skupnost.
Na področju slikarstva je še posebej izstopal Gregor Pratneker
Akademski slikar Gregor Pratneker si je Glazerjevo listino zaslužil z dosežki zadnjih dveh let na področju likovne umetnosti. S slikarstvom se ukvarja že približno 25 let.
Svoja dela je samostojno in skupinsko razstavljal tako doma kot tudi v tujini, najraje pa se posveča krajinskim motivom. Slednji so bili običajno melanholični, a jim je nedavno začel dodajati lik osamljenega sprehajalca, ki poudarja razmerje med človekom in naravo.
Nika Gorič je svoj pečat pustila na področju glasbene umetnosti
Prejemnica Glazerjeve listine je tudi Nika Gorič, ena najvidnejših sopranistk sodobnega časa, ki je doktorirala na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu. Leta 2017 je kot študentka leta prejela najprestižnejše priznanje akademije, nagrado kraljice Elizabete II.
Na odrih se predstavlja tako s koncertnimi programi kot z opernimi vlogami. Na domačih tleh in v tujini zastopa dela svetovne ter slovenske glasbene literature ter izvaja tudi novitete slovenskih ustvarjalcev.
