Se splača selitev v Avstrijo? Naša sogovornika razkrivata prednosti in slabosti.
Pred približno desetimi leti sta se Mariborčana, mož in žena, odločila za selitev iz Maribora v Gradec.
Razlog za njuno odločitev je bilo dvojno obdavčevanje delavcev, ki so zaposleni v Avstriji, a živijo v Sloveniji – situacija, ki je marsikoga postavila pred težko izbiro. Namesto da bi ostala v Sloveniji in plačevala višje davke, sta se odločila preseliti čez mejo in zaživeti novo poglavje v avstrijski Štajerski.
Kako sta se prilagodila novemu okolju? Kakšne razlike opažata v načinu življenja med Mariborom in Gradcem? In bi se danes odločila enako?
O vsem tem sta na kratko spregovorila v pogovoru za Mariborinfo.
O hitrih in prijaznih upravnikih
Tako v Mariboru, kamor se občasno vračata, kot v Gradcu živita v bloku, pravita, da je razlika velika.
»Upravnik v Gradcu se ob pojavu problema, na primer popravilo vhodnih vrat, ažurno odzove, so prijazni, popravilo pa je po navadi izvedeno v nekaj dneh, vsi stanovalci pa smo po elektronski pošti obveščeni, kdaj se bo popravilo izvajalo. V Mariboru smo na popravilo vhodnih vrat čakali eno leto, čeprav smo jih vsak teden spomnili, da težava še vedno tu.
Popravilo dvigala v Gradcu se je zaradi rezervnega dela iz tujine zavleklo na nekaj dni in v tem času je upravnik v urah, ko ljudje največ nakupujejo, poskrbel za pomočnika, ki je nakupljene stvari odnesel v želeno nadstropje. Cenovno pa je strošek upravnika približno enak,« razlagata.
Dodajata, da je najemnih stanovanj v Gradcu več kot lastniških, v Mariboru je ravno obratno. In ker gre trend v smer najema stanovanj, je v Gradcu zakonodaja najema urejena in jasna - tako za najemnike kot lastnike. V Mariboru pa se to področje še ureja, pravita.
Obzirni avstrijski, a redkobesedni sosedje
»Sosedje v Gradcu so zelo obzirni in pazijo, da ne povzročajo hrupa oziroma ga čim manj. Na primer, če kdo igra igrice na računalniku, jih igra s slušalkami, redko kdaj koga slišiš. Bistvena razlika je v načinu razmišljanja. V Gradcu se prilagodijo in so obzirni, da ja ne bodo koga motili, v Mariboru pa si sosedje dajo si duška in če komu kaj ne ustreza, se pač naj preseli. V Mariboru te zbudijo prva poročila na radijski postaji ob šesti uri zjutraj in jih s sosedom, če hočeš ali ne, poslušaš.
To se ponovi nekajkrat čez dan, stanovalci povzročajo veliko hrupa, saj je njihova pravica, da živijo življenje na polno - glasni pogovori na stopnišču, treskanje z vrati, tekanje, skakanje, vreščanje po stopnicah je stalnica, ki se potem v stanovanju nadaljuje in tresljaji v stavbi brez prave izolacije se prenašajo na vsa stanovanja.
V enem od stanovanj so celo poskrbeli, da nam je vsem slabo. Prakticirajo indijske običaje in tako od jutra do pozne noči kurijo kadila, ker jih moti vonj po naši hrani. Mene to ne moti, če pri sosedu zadiši po 'štrudlu', vem, da lahko pozvonim in z veseljem bi me povabili, pa še kaj zraven bi mi postregli. To je v Mariboru neprecenljivo, tudi to, da lahko poklepetaš s sosedo. Tega v Gradcu ni, ob srečanju le kakšne halo, potem se vsak zapre v svoje stanovanje.«
Nekoliko višje cene, a večja izbira lokalnega
Je pa zaslužek v Gradcu seveda večji, že zaradi 14. plač. Tudi delovna razmerja so urejena, se pa po njunih besedah brezposelnost tudi veča, vsak dan so priča kakšnemu stečaju podjetja. Je pa to še daleč od Maribora, kjer so velika podjetja že zdavnaj propadla.
Zaslužek v Gradcu je večji, že zaradi 14 plač. In tudi delovna razmerja so urejena. Se pa brezposelnost izredno veča, vsak dan nov stečaj podjetja. V Mariboru so vsa velika podjetja že zdavnaj propadla.
»Cene hrane v trgovinah so v Gradcu nekoliko višje, pa ne bistveno. Izbira pa je izrazito večja. Vse je sicer odvisno, kakšno hrano kupuješ - ali je to zdrava hrana ali hrana iz velikega marketa. Je pa v Gradcu naprodaj veliko avstrijske hrane, sadje, zelenjava, vse to pa je vidno označeno, z avstrijsko zastavo. V Mariboru se prodaja malo lokalne hrane v trgovinah, še posebej pozimi je redka in če iščeš še tisto brez strupov, imaš težavo.
Je pa na voljo kvalitetna hrana direktno od kmetov, katerim lahko zaupaš. Tudi sadje se da dobit brez množice strupov, samo organizacija je potrebna. Je pa še ena bistvena razlika; v Gradcu so prodajalke zelo prijazne, v desetih letih se enkrat ni zgodilo, da bi bili z nama osorni, neprijazni, da bi me nadrli, okoli prenesli ali da bi bila težava kakšno stvar zamenjat.
No, v Mariboru me velikokrat ogoljufajo in komentirajo v stilu kot prejšnji teden. Kupiva sladoled in prodajalka komentira 'Toti, ki zdaj kupujejo sladoled, pa so najbolj čudni.' V Mariboru se tudi rado zakomplicira pri kakšni menjavi artiklov,« razlagata.
-
Globalno | 7 komentarjevNe spreglejte! V Avstriji iščejo več tisoč novih delavcev
V Avstriji ni brezplačnih koncertov
Tudi izbira oblačil je v Gradcu ogromna. Če želiš kapo za 300 evrov, jo najdeš in najdeš jo tudi za pet evrov, za pulover lahko daš nekaj tisoč evrov, lahko pa deset evrov, opisujeta.
In še, da je galerij v Gradcu veliko, prireditev je tudi veliko, nimajo pa Trga Leona Štuklja in nepozabnih koncertov. Veliko koncertov je v Mariboru brezplačnih, tega v Gradcu tudi ne poznajo. Nimajo takšnih festivalov, kot je Festival Lent. V Gradcu je veliko manj psov, v Mariboru jih je ogromno. V Gradcu stane pivo dvakrat več kot v Mariboru. Gradec ima veliko vegetarijanskih restavracij, Maribor ima eno majhno. Maribor ima najboljše tortice in Gradec zelo povprečne.
»Avtomobili v križišču v Gradcu ustavljajo pri rumeni luči, v Mariboru je to nedopustno in si si čisto sam kriv, če te je od zadaj avto 'nabasal'. Kot pešcu ti avtomobili v Gradcu ustavijo, ko še sploh nisi pri prehodu, v Mariboru, pa moraš pogumno dat nogo na cestišče, da se jasno vidi, da ne stojiš pri prehodu kar tako, ampak da želiš prečkat cesto.
Če te zadenejo v kolo, čeprav voziš v skladu s predpisi, si ga pač popraviš in se pelješ naprej. Glavni fenomen je v človeški naravi sami, saj se isti ljudje obnašajo avtomatsko drugače, prilagojeno, ko prestopijo državno mejo - v eno ali v drugo stran,« menita naša sogovornika.
