Poznate kulturno in zgodovinsko vrednost poznobaročnega spomenika z Glavnega trga?
Ko hitimo po Koroški cesti proti središču mesta in smo zatopljeni v svoje misli, klepet s prijateljem ali nam pogled uhaja na terase kavarnic na Glavnem trgu, nas pot vodi mimo Kužnega znamenja. Spomenik na tem mestu stoji že tri stoletja, vsakodnevno hodimo mimo njega, včasih ga ozremo s kotičkom očesa, drugič ne. Poznamo ga po imenu, zdi se nam tako samoumeven. Pa (mlajše generacije) sploh vemo, kdaj je nastal in kakšno sporočilno nosi?
Mariborčani v zahvalo postavili kip
17. stoletje je bilo za današnjo štajersko prestolnico neprizanesljivo, kužna epidemija je pustošila po deželi in terjala svoj davek. Bolezni so se bali vsi. Kuga je – v več valih in več časovnih obdobjih – pomorila tretjino mariborskega prebivalstva. V zahvalo za konec kuge so v mestu v začetku sedemdesetih let 19. stoletja postavili spomenik s podobo Marije. Leta 1743 so kip nadomestili z baročnim kipom umetnika Jožefa Strauba, mimo replike katerega se danes sprehajamo. Kužno znamenje ima pomembno kulturno in zgodovinsko vrednost, saj je eden redko ohranjenih javnih spomenikov, ki ni bil uničen med oziroma po drugi svetovni vojni.
Kuge so se bali celo zdravniki. Ker jih je veliko pobegnilo, je notranjeavstrijska vlada na Štajersko poslala beneškega zdravnika Hanibala Bottinonija. Obiske pri bolnikih naj bi – če gre verjetni pripovedkam – opravljal kar na konju, bolnike pa si ogledoval pri odprtih vratih.
Štajerski visoki barok
Kužno znamenje spada v obdobje visokega oziroma zrelega baroka na Slovenskem. Prvotno so spomenik poleg Marijinega kipa krasili še kamniti kipi dveh angelov in osmih svetnikov. Okoli leta 1886 so se kipi angelov in dveh svetnikov izgubili. Tako je danes osrednji del spomenika kip Marije Brezmadežne na stebru, okoli nje pa je razvrščenih le šest svetnikov.
Figure, postavljene v scensko kompozicijo, z gestami kažejo izrazito čustvenost. Postavljene so v smer, iz katere je že nekoč in še danes v mesto vodi glavna prometna pot. Kot je značilno za visoko gotiko, je steber, na katerem je Marija, masiven in poudarja višino spomenika. Marija je pozlačena, njena drža je vzravnana, pogled pa usmerjen v mimoidočega opazovalca. Spodnji del spomenika je razgiban. Če si spomenik pobliže ogledamo, se zdi, kot da so figure žive, kot da je naše oko ujelo svetnike v trenutku zasuka, kar je Straub mojstrsko upodobil z gubami na oblačilih. Spodnji del spomenika, ki so mu kasneje dodali ograjo, je služil celo za verske namene.
Jožef Straub, mojster poznobaročnega oltarskega kiparstva, je ustvarjal po celotni Štajerski. Njegova dela zasledimo v Celju, na Ptuju in v Rogatcu.
Na trgu replika, originali na varnem
Spomenik na Glavnem trgu pred mariborskim rotovžem ni original, pač pa replika. Izpostavljenost mrazu, soncu, svetlobi, padavinam in drugim dejavnikom lahko na kipih na prostem pusti trajne posledice. Tudi Kužno znamenje je že začelo podlegati neprizanesljivim vremenskim dejavnikom, zato so se odločili, da originale kipov hranijo v Zavodu za varstvo kulturne dediščine (tam so na ogled kipi šestih svetnikov) in v Pokrajinskem muzeju Maribor (kjer hranijo kip Marije Brezmadežne), na trg pa postavijo kopijo originala.
Nastja Stropnik Naveršnik
