Moniko Lebar in njenega partnerja Franca Horvata iz Bratoncev je nekaj let po veselem prihodu prvorojenca doletel šok. Danes se borita za Inaya, ki zaradi avtizma sploh ne govori.

Po številnih neprespanih nočeh zaradi težav s sinom je Monika bila primorana celo zapreti Frizerski studio Metuljček, ki ga je vodila v domači vasi. Kljub temu par ni obupal, prepričana sta, da obstaja pomoč za malčka, ki bo marca letos dopolnil pet let. Toda stroški preiskav in zdravljenja v tujini so precejšnji, denarja pa ni. Tako sta se primorana zanesti na finančno pomoč dobrih ljudi.

Vprašanja brez odgovora 

Kot razlaga Monika, sta s partnerjem pred leti sklenila ustvariti dom in družino. Kupila sta hišo v Bratoncih in nedolgo zatem ugotovila, da pričakujeta prvega otroka. Veselje je bilo neizmerno, vse dokler niso pri starosti treh let Inayu postavili diagnoze avtizma. 

»V moji glavi so odmevale besede vaš otrok je avtist in sledila so vprašanja brez odgovora; Zakaj? Zakaj prav moj otrok? Vprašanja, ki mi niso pustila spati marsikatero noč,« se spominja.

Da je z Inayem nekaj narobe, je Monika sicer opazila že, ko je bil ta star dve leti. Kot ocenjuje, se je njegov govor ustavil po tem, ko je bil cepljen s cepivom MMR, čeprav znanstvenih dokazov o povezavi med cepivom in avtizmom trenutno ni.

Pred tem je že govoril, nato pa je njegova socializacija začela slabeti, ni se odzival na svoje ime in opuščal je očesni stik. Čeprav so ji drugi govorili, da je s sinom vse v najlepšem redu, je Monika vedela, da temu ni tako. Diagnozo so Inayu naposled potrdili na Kliniki za avtizem v Mariboru, kjer ga danes tudi zdravijo. 

V iskanju rešitve

Pretresena starša sta se o avtizmu najprej morala pošteno poučiti. Po temeljitem brskanju po spletu sta odkrila Društvo za avtizem DAN, ki deluje v Trbovljah, in tam našla tudi prve informacije o preiskavah las in urina v Avstraliji.

»Vsak teden ima eno terapijo v Mariboru, v enem sklopu jih je deset, kar stane 500 evrov. Povezali pa smo se tudi z zdravnico Susan Hawkins, Američanko, ki dela Avstraliji, v ZDA pa ima laboratorij. Tja pošiljamo vzorce las in urina, da vidimo, kaj se dogaja v njegovem telesu. Inayevo telo se mora sčistiti, tako da lase pošiljamo v Avstralijo približno vsak drugi mesec, urin pa trikrat ali štirikrat letno,« pravi mama.

Na osnovi rezultatov preiskav je ameriška zdravnica predpisala posebno dieto, ki ne sme vsebovati glutena in kazeina, ob tem pa štiriletnik danes prejema še naravno prehransko dopolnilo, ki umirja in skrbi za čiščenje možganov. 

Zgolj za preiskave, prehrano in terapijo iz Avstralije sta starša lani morala odšteli med 10 in 15 tisoč evrov

Tudi hiša, ki je nekoč obljubljala brezskrbno, idilično družinsko življenje, je ob avtističnem otroku postala ovira, saj veliko število stopnic predstavlja nevarnost padca. S Francem sta se zato odločila nepremičnino prodati in narediti varnejši dom:

»Živela sva in živiva za sina, njegovo zdravljenje. Najino življenje se je vrtelo v krogu. Iščem rešitev, iščem denar in poskušam ostati pozitivna.«

K sreči Monika ugotavlja, da je po nekajmesečnem zdravljenju že viden napredek:
 

»Izboljšal se je očesni kontakt, Inay bolj sodeluje, je bolj umirjen, prej je bil namreč hiperaktiven, težko se je skoncentriral. Zdaj je to boljše. Še vedno ne govori, čeprav vidimo, da se trudi nekaj povedati, ampak mu ne gre. Pove par besed, ampak nimajo smisla. Obiskujeva logopedinjo, ki pravi, da je z njim vsak teden lažje delati.«

Težko je prositi – a za zdravje sina vse

V vmesnem času sta s partnerjem, ki dela v Avstriji, sicer dobila še drugega, danes leto in pol starega sina Devona. Da lahko preživijo in Inayu kupijo vse, kar potrebuje, se tako borijo iz dneva v dan, ogromno pa za malčka stori tudi Monikina sestra Mihaela. Toda prihranki so začeli kopneti.

»Ne mine dan, ko ne bi potočila solz. Srce se mi para, ko ga gledam in se vprašam, kakšno življenje ga čaka. Boli me, da je moj otrok drugačen, vendar zaradi tega moja ljubezen ni nič manjša,« razlaga Monika in nadaljuje: »Živimo iz dneva v dan, veselimo se vsakega napredka. Srce mi poskoči, ko mi vzgojiteljice v vrtcu Beltinci povedo, da je ustvaril kaj novega in da ni bil moteč za druge ter je bil priden. Težko je, vendar se moramo boriti vsak dan, vsak dan sproti in zaradi tega sem pripravljena stopiti iz svojih okvirjev ter prositi za pomoč. Če bi lahko, če bi zmogli sami, bi bilo življenje drugačno. Imam otroka, ki je avtist, ki potrebuje zdravljenje, in finančno nama več ne uspeva. 

Zato bom dvignila glavo in prosila vse, ki lahko, da nam pomagate, da se bomo lahko borili naprej, da bo moj sin dobil vso potrebno oskrbo. Težko je prositi, vendar bi za svojega sina storila vse, tudi prosila, če vem, da mu lahko pomagam, sploh zdaj, ko po izvidih vidim, da gre Inayu hitro na bolje,« odkrito pove mati, ki se že vnaprej zahvaljuje za vso pomoč.
 

Če želite tudi sami pomagati Inayu in njegovi družini, lahko sredstva nakažete na:

TRR: SKB SI56 0312 5100 0857 970 (Inay Horvat, Bratonci 150a, 9231 Beltinci)

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice