Nogometni klub Maribor je v fazi velike preobrazbe. Po odhodu lokalnih herojev štajerskega nogometa, športnega direktorja Zlatka Zahovića in trenerja Darka Milaniča, ki sta Maribor zapustila leta 2020, je klub skrenil z zmagovite poti. V štiriletnem obdobju je osvojil zgolj en naslov državnega prvaka.
Časi, ko je pod Kalvarijo odmevala znamenita himna lige prvakov, so le še prijetni spomini.
V evropskih tekmovanjih se je klub soočil z več zaporednimi izpadi v kvalifikacijah, pri čemer se jim ni uspelo uvrstiti v skupinske dele nobenega izmed treh evropskih pokalov. V oči bode predvsem dejstvo, da je v istem obdobju takšen uspeh uspel kar trem drugim slovenskim klubom; najprej Muri, zatem Olimpiji (dvakrat zaporedoma) in še Celju.
Tuji milijoni dajejo rezultate
Kruta resnica je pač takšna, da nogometni klubi v ligah, kot je slovenska, brez konkretne finančne injekcije preprosto ne morejo več delovati na vrhunskem nivoju.
Da ne bo pomote: Maribor ima še vedno največjo navijaško bazo in velikanski bazen mladih igralcev, ki bi se z veseljem pridružili projektu počasne vrnitve kluba na pota stare slave. Manjka pa mu čas.
V minulih letih so ruski in nemški vlagatelji v Celju in Ljubljani poskrbeli, da sta se omenjena kluba profilirala kot evropska (ali vsaj z evropskim potencialom), Maribor pa je ostal korak zadaj.
V časih, ko je pri večnem rivalu iz prestolnice še gospodaril ostareli podjetnik Milan Mandarić, se je štajerska nogometna javnost z velikim veseljem naslajala nad zapravljenimi milijoni Olimpije, ki na koncu niso prinesli ničesar omembe vrednega.
Po drugi strani pa smo v minulih sezonah videli, kako blagodejni so lahko učinki bogatega lastnika, ki denar vlaga pametno. Primer Olimpije je več kot zgovoren. Ko je Mandarića po dolgem trpljenju in obdobju neuspehov zamenjal nemški nepremičninski mogotec Adam Delius, je najprej sledilo še slabše obdobje. Vendar pa so novi lastniki pametno izbrali ljudi, ki operativno vodijo klub, in spisali uspešno zgodbo. Povsem enako lahko rečemo za ruske lastnike celjskega kluba.
Trenutek resnice
Novi financer vijoličastih je tako postal Acun Ilcali, turški medijski mogotec, v domovini znan predvsem po produkciji priljubljenih televizijskih oddaj, kot je »The Voice« in drugih resničnostnih šovov. Njegov prehod v šport se je zgodil z nakupom angleškega nogometnega kluba Hull City.
Prihod Ilicalija naj bi prinesel več finančne podpore in konkretno zvišanje apetitov; v zameno se bo zahtevalo samo eno, in to so takojšnji rezultati. Prva večja žrtev novega režima je tako včeraj postal legendarni Mariborčan Ante Šimundža.
Pričakujemo lahko, da si bodo tovrstne »šok terapije« odslej sledile kot po tekočem traku. Turški evri namreč predstavljajo oster dvorezni meč: Maribor si odslej lahko finančno privošči mnogo več, rezultatsko pa le še popolnost.
Komentarji (6)
Famozen naslov "Tektonski premiki v Ljudskem vrtu".
Kaj pa če bi se čisto zares začela premikati tektonska plošča pod Ljudskim vrtom?!
To bi fajn zrukalo fucbalerje.
Samo Zlatko mora prit in je zadeva rešena.....ne vem kaj čakajo.
Zlatko ja ni nor, da bi sedaj prišel v klub, ko ima nekdo drugi glavno besedo!
In reply to Samo Zlatko mora prit in je… by kr tak (ni preverjeno)
Krznar bi bil spet primeren;
drhal od teh vandalov Viol odstranit iz tribun! Zakaj so policaji tam? DA gledajo in se smejijo, ko si en drugemo kazejo signalna sporocila na tak in drugacen nacin-
Groza ko pomislim, da bi moral navijati za neki turški NK MARIBOR!