Znanstvena dognanja kažejo, da število semenčic v moški semenski tekočini v svetu naglo upada. Zmanjšana kakovost sperme je opazna tudi na Koroškem in v Pomurju.
Število spermijev je pri moški, živečih v državah razvitega sveta, v zadnjih štiridesetih letih upadlo za več kot polovico, je pokazala mednarodna raziskava, katere izsledki so bili objavljeni v priznani reviji Human Reproduction Update in vznemirili javnost.
Pretresljivi rezultati so razkrili, da sta se pri prebivalcih zahodnih držav občutno zmanjšala tako koncentracija kot celotno število semenčic.
To ni prva taka raziskava, je pa najobsežnejša in tudi metodološko najmanj oporečna. Večina poznavalcev meni, da so rezultati objektivni in da se je v zadnjem obdobju res zgodil padec števila semenčic. S slednjim se strinja tudi Milan Reljič z Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru.
Število spermijev prepolovljeno
Raziskovalci so se v študiji, v katero je bilo zajetih skoraj 43.000 moških, osredotočili na spermije moških iz Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije ter ugotovili, da je njihovo število padlo z 99 milijonov na mililiter semenske tekočine na pičlih 47 milijonov.
Pri tem sicer še ni govora o neplodnosti, ki nastopi pod mejo 40 milijonov, a razlika je velika. Daleč najbolj zaskrbljujoč pa je podatek, da se trend, glede na raziskave po letu 1995, sploh še ne zaustavlja. Kot poroča Rtvslo.si, število semenčic namreč upada vse hitreje.
V Sloveniji izstopata Koroška in Pomurje
Tudi v Sloveniji pomoč pri zdravljenju neplodnosti letno poišče okoli tisoč novih parov in s težavo se srečuje približno šestina vseh parov.
Slovenska raziskava, opravljena med moškimi, med letoma 2001 in 2010 prvič napotenimi na Klinični oddelek za reprodukcijo v Ljubljani, je namreč pokazala, da v državi po slabši kakovosti semena izstopata predvsem koroška in pomurska regija.
So krivi okoljski vplivi?
Raziskovalci se danes ubadajo predvsem z možnimi vzroki za upad kvalitete semena, pri čemer mnogi sumijo dejavnike iz okolja.
Vse bolj smo namreč izpostavljeni številnim pesticidom in drugim kemikalijam, ki negativno učinkujejo na proces spermatogeneze, dodatno škodo pa si sami povzročamo še z nezdravim življenjskim slogom, predvsem s kajenjem in prekomerno telesno težo.
Zmanjšana plodnost: pesticidi in debelost?
Trdnih dokazov o vplivu hormonskih motilcev in drugih snovi na razvoj in delovanje spolnega sistema zaenkrat sicer še ni in okoljski dejavniki bi terjali dodatne raziskave.
