Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor kljub lanskemu zaključku z izgubo načrtuje konec tega leta uravnotežen poslovni rezultat.
Po besedah generalnega direktorja Vojka Flisa je sicer še nekaj neznank, med drugim financiranje sprememb plačnega sistema v javnem sektorju. Po ocenah sveta zavoda pa je spodbudno že poslovanje v prvih dveh mesecih.
Leto 2024 je druga največja bolnišnica v državi sklenila z nekaj več kot 10,5 milijona evrov izgube. Kot glavni razlog za to je uprava zavoda navajala dolgotrajno stavko zdravnikov, zaradi katere je prišlo do izpada načrtovanega programa v akutni bolnišnični obravnavni.
V programu dela in finančnem načrtu za leto 2025, ki ga je danes obravnaval svet zavoda, si je UKC Maribor ponovno zastavil uravnotežen poslovni izid. Načrtovani celotni prihodki za leto 2025 znašajo 382,5 milijona evrov in so za 8,6 odstotka višji od doseženih lani. Celotni načrtovani odhodki pa so višji od doseženih v letu 2024 za 5,4 odstotka.
Kot izhaja iz gradiva za današnjo sejo, je glavni razlog za višje načrtovane prihodke v pričakovanih višjih cenah zdravstvenih storitev, ki so posledica prenove plačnega sistema v javnem sektorju.
Odhodki se najbolj povečujejo na postavki stroški dela; stroški za plače in nadomestila plač bodo v letu 2025 po izračunih višji za 11 milijonov evrov kot realizirani v letu 2024, predvsem zaradi prenove plačnega sistema in novih zaposlitev. Letos načrtujejo dodatno zaposliti 66 delavcev, predvsem s ciljem reševanja kadrovskega primanjkljaja na več oddelkih.
Flis je poudaril, da program dela sledi prizadevanjem za nadaljnji strokovni razvoj kliničnega centra, ki se želi strateško razvijati kot ostali univerzitetni klinični centri v srednji Evropi. Finančno pa vsebuje še nekaj neznank, saj med drugim še ni znano, kako bodo financirane spremembe plačnega sistema in dejavnost negovalne bolnišnice, ki naj bi bila zgrajena do konca tega leta.
Prav tako še niso dorečene podrobnosti nadomestila obema kliničnima centroma v državi za zahtevnejše obravnave oz. terciar dva, glede na razmere v svetu bodo potrebna tudi določena vlaganja v kritično infrastrukturo, kjer je prav tako treba še doreči finančne podrobnosti, je pojasnil generalni direktor.
Ker pričakujejo, da se bo seznam dodatnih programov po podjemnih pogodbah še povečal, je člana sveta zavoda Luko Kolariča zanimalo, če bodo zaposleni zmogli te dodatne obremenitve. Flis je odgovoril, da so obremenitve različne po posameznih oddelkih, zato iščejo tiste, kjer je še prostor za dodatno delo, na primer na urologiji.
Tudi glede trenutno zelo aktualnih ameriških carin zaenkrat ne pričakuje večjih težav
Flis je pojasnil, da so v postopku nabave ameriškega kirurškega robota, a bo ta dobavljen prek italijanskega trgovca in iz zaloge v Evropi, zato ne bi smelo biti problemov. Morda bo težava vrsta različnega materiala, ki se uporablja v kirurgiji in ga dobavljajo iz ZDA, a vseeno upa, da se stroški zanje ne bodo pretirano zvišali.
Poslovanje UKC Maribor v prvih dveh mesecih leta 2025 kaže presežek odhodkov nad prihodki v višini 1,8 milijona evrov, a je ta izračun opravljen še po lanskih cenah in ocenah. Zato tako vodstvo kot svet zavoda ocenjujeta, da je to dober rezultat, saj kaže povečan obseg dela v primerjavi z enakim obdobjem lani. »Če ne bi bilo dviga plač, bi bila izguba pokrita, zato smo lahko zadovoljni,« je ocenil predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek.
V letu 2025 načrtujejo v UKC Maribor investicije v skupni vrednosti 74,8 milijona evrov. Med njimi so nadaljevanje nadgradnje oddelka za onkologijo, gradnja nove stavbe oddelka za infekcijske bolezni, dokončna ureditev negovalne bolnišnice na Slivniškem Pohorju in umestitev kardiokirurške intenzivne enote v tretjo etažo stolpnice.
Čakalne dobe ostajajo enake, enako tudi razlogi zanje.
