V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so glede na število postelj, še vedno močno obremenjeni s covidnimi bolniki. Situacijo bodo reševali s premeščanjem bolnikov v Slovenj Gradec ali na Golnik.
V prvem valu so imeli v mariborski bolnišnici valu hospitaliziranih vsega skupaj 107 pacientov, v drugem valu je ta številka že večja od 2400.
»Gre za enormno številko za naš klinični center,« je povedal strokovni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Matjaž Vogrin.
Na vrhuncu drugega vala so imeli v nekem trenutku hospitaliziranih kar 240 pacientov, pred približno tremi tedni je to število padlo pod 90. »Zdaj se je ponovno dvignilo na 120,« pojasnjuje Vogrin. Od tega je 24 bolnikov v intenzivni terapiji.
Zmanjšujejo število covid oddelkov, paciente bodo selili drugam
Do zdaj so v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor že zaprli covid oddelek na oddelku za pljučne bolezni. Tam zdaj poteka rehabilitacija postcovid pacientov in zdravljenje pljučnih bolnikov.
»Uspeli smo zapreti tudi stavbo infekcijskega oddelka. Tu načrtujemo ponovno vzpostavitev oddelka za infekcijske bolezni,« je povedal strokovni direktor in dodal: »Uspeli smo zapreti tudi eno izmed covid intenzivnih enot.«
Število covid oddelkov so torej zmanjšali za polovico, a poudarjajo, da so še zmeraj izredno obremenjeni.
-
Lokalno | 3 komentarjev
Oddelek za pljučne bolezni se seli na območje UKC Maribor
Problem obremenjenosti bodo reševali s premeščanjem covidnih bolnikov v druge bolnišnice
»Ta teden je bil organiziran sestanek z novim sekretarjem na ministrstvu za zdravje, ki je pripravil natančno analizo kar se tiče obremenitve posameznih bolnišnic, kar se tiče covid pacientov. Na tem sestanku je bilo nedvoumno ugotovljeno, da so kapacitete v vzhodnem delu države bistveno bolj obremenjene, kot v zahodnem,« pojasnjuje Vogrin.
Pripravljen je bil akcijski načrt, s katerim bodo zmanjšali obremenjenost Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. V načrtu je premeščanje bolnikov v slovenjegraško bolnišnico in bolnišnico na Golniku.
S premeščanjem bodo začeli nemudoma, saj želijo čimprej zapreti še eno intenzivno enoto za covid paciente. Želijo si sprostiti izvajanje kirurških posegov v stolpnici in izprazniti eno etažo klinike za ginekologijo.
Pri tem poudarjajo, da nikogar ne bodo premestili na silo in če tega ne bodo želeli: »Tisti, ki bodo na novo sprejeti, ne bodo hospitalizirani pri nas, ampak v Slovenj Gradcu ali Golniku.«
Cepljenje učinkuje, prijavili 88 neželenih učinkov po cepljenju
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so doslej cepili 2261 ljudi, od tega je 200 študentov medicine. Zaščitenih je že okoli 75 odstotkov osebja, kar se pozna pri zmanjšanju odsotnosti zaposlenih iz delovnega mesta.
»Da pa cepljenje deluje kaže tudi to, da imamo bistveno manj sprejemov iz domov za starostnike,« dodaja Vogrin. Tega je v zadnjih tednih zelo malo, bistveno se je zmanjšala tudi umrljivost. Narašča pa število hospitaliziranih pacientov, starih med 40 in 60 let.
Vogrin pojasnjuje, da so napravili natančno analizo neželenih dogodkov po cepljenju. Od 2261 opravljenih cepljenj, so zabeležili 73 stranskih učinkov pri cepivu Pfizer in 15 pri cepivu AstraZeneca.
Vsi stranski učinki so izzveneli najkasneje v dveh dneh. »Nimamo zabeleženih trajnih negativnih učinkov cepljenja,« še pravi Vogrin in dodaja, da zagovarjajo cepljenje, saj to dokazano učinkuje.
Pripravljeni na morebitni tretji val
Kot pojasnjuje strokovni direktor, strah pred tretjim valom obstaja, a so pripravljeni. Pozivajo k spoštovanju ukrepov in cepljenje.
V tem trenutku je v Univerzitetnem kliničnem centru še vedno 24 covidnih pacientov, ki so hospitalizirani na intenzivni enoti. Več 100 zaposlenih je še vedno premeščenih na covid oddelke. Prav tako še vedno niso dovoljeni obiski, le v izrednih primerih.
Vogrin je odgovoril tudi na vprašanje o primeru zdravnika, ki je iz Namibije prinesel južnoafriški sev. Kot je pojasnil, interni nadzor v primeru zdravnika Voršiča še vedno ni končan, naj bi se zaključil prihodnji teden.
»Bistveno je, da se stvari ne pometajo pod preprogo in da se iz tega nekaj naučimo,« je delaj. Dodaja, da je bilo za njih najbolj pomembno, da so v prvi fazi zaustavili širjenje okužbe.