Mariborski mestni svetniki so na današnji zadnji seji pred poletnimi počitnicami potrdili spremenjeno ceno pitne vode, ki je po pojasnilih direktorja Mariborskega vodovoda Mirana Juga zaradi višjih cen električne energije potrebna na postavki vodarine.
Po prvotnem predlogu bi morali mestni svetniki glasovati samo o podražitvi, s katero bi bile položnice za vodo za povprečno gospodinjstvo višje za 1,54 evra, a so se nato na mestni občini, tudi na pozive iz svetniških vrst, odločili predlagati, da bodo gospodinjskim uporabnikom do konca leta subvencionirali 30 odstotkov cene.
Mestni svet je takšen predlog danes podprl, za to pa bo mariborska občina iz proračuna namenila 135.000 evrov, od tega 90.000 evrov iz letošnjega, občani pa bodo plačevali za deset, namesto za skoraj 18 odstotkov višje položnice za vodo.
Preostanek denarja bodo zagotovili iz proračuna za leto 2023.
V prvem branju podprli občinski prostorski načrt
Pri točki o občinskem prostorskem načrtu je župan Saša Arsenovič poudaril, da gre za zelo pomemben dokument, na katerega mestna občina čaka že 15 let, pa do zdaj nobena občinska garnitura v tem času ni uspela izpeljati postopka do konca.
Iz opozicijskih vrst so najprej prihajali pozivi, da bi omenjeno točko umaknili z dnevnega reda, saj da je javna razgrnitev dokumenta še vedno v teku in se izteče 3. julija, zato je neprimerno začeti postopek odločanja o tako občutljivem aktu, pozneje pa so bili neuspešni tudi s predlogom, da bi javno razpravo podaljšali.
Čeprav so v Listi za pravičnost in razvoj Stojana Auerja, ki je med drugim predlagala umik predvidene umestitve sežigalnice v občinski prostorski načrt, v primeru sprejetja v predlagani obliki zagrozili z zbiranjem podpisov za referendum, Arsenovič pozivom k umiku točke z dnevnega reda ali podaljšanju razprave ni prisluhnil.
To bi namreč po njegovem pomenilo, da tudi v tem mandatu, ki se izteče pozno jeseni, dokumentov ne bi mogli več sprejeti.
»Danes se ne pogovarjamo o tem, ali bomo sežigalnico imeli ali ne, saj je za to potreben še sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta in sklep mestnega sveta. Tukaj smo zato, da rešujemo neke stvari, ki so v breme razvoja mesta in občanov,« je dejal Arsenovič.
Vodja službe mestnega sveta Rosana Klančnik pa je pojasnila, da morajo razpravo v prvem branju po pravilniku opraviti ravno v času javne razgrnitve.
Sprejetje etičnega kodeksa padlo v vodo
Občinski prostorski načrt, ki je bil v Mestni občini Maribor nazadnje sprejet leta 2001, je temeljni dokument občine, s katerim so določene smernice njenega prostorskega razvoja.
Na tej osnovi načrtujejo lokalne prostorske ureditve in določajo pogoje za poseganje v prostor občine. Med drugim določa območja poselitve, kmetijska in posebna zaščitena območja, postavitev gospodarske javne infrastrukture in prometno ureditev.
Na predlog svetnika Stranke mladih - Zeleni Evrope Igorja Jurišiča so svetniki ob koncu seje nameravali sprejeti še etični kodeks funkcionarjev Mestne občine Maribor.
Ker pa je kar nekaj svetnikov sejo zapustilo predčasno in so bili nesklepčni, bodo o predlogu glasovali pred začetkom naslednje seje po poletnih počitnicah.
