Občina Radlje ob Dravi je pristopila k pripravi akcijskega načrta, ki bo lahko podlaga za preselitve tistih občanov, ki so trenutno nameščeni v posebnih zavodih, nazaj v lokalno okolje. Ob predstavitvi aktivnosti na tem področju je državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič napovedal tudi potrebne zakonodajne spremembe.
Občina Radlje ob Dravi že več let podpira, izvaja ali sodeluje pri različnih projektih, s katerimi si prizadeva za čim večjo socialno vključenost vseh občanov, tudi tistih z različnimi omejitvami.
Med drugim je tako leta 2007 pridobila naziv občina po meri invalidov, z ureditvijo prostorskih pogojev je omogočila, da je pred dobrim letom dni zavod CUDV Črna na Koroškem v Radljah ob Dravi v okviru pilotnega projekta deinstitucionalizacije odprl dve bivalni enoti za 12 oseb z motnjami v duševnem razvoju, že skoraj desetletje pa v Radljah deluje tudi širše prepoznan zaposlitveni center Radela, ki zaposluje invalide.
Nudenje ustrezne skupnostne podpore
Kot prva občina v Sloveniji je Občina Radlje ob Dravi v luči lani sprejete državne strategije za deinstitucionalizacijo v socialnem varstvu za obdobje 2024-2034, ki jo je sprejelo ministrstvo za solidarno prihodnost, dala pobudo, da s strokovno podporo Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo pripravi prvi lokalni akcijski načrt za dezinstitucionalizacijo.
Namen načrta je nazaj v lokalno okolje preseliti občane, ki so trenutno nameščeni v posebnih socialnovarstvenih zavodih, in jim nato tudi nuditi ustrezno skupnostno podporo. Obenem naj bi načrt prispeval tudi k temu, da posamezniki z oviranostmi, ki že živijo v skupnosti, ne bodo potrebovali selitve v institucije.
Vsakogar bodo veseli
Po podatkih radeljske občine je trenutno v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec šest njenih občanov, še trije pa so v drugih zavodih po državi.
»Vsakogar, ki se bo vrnil, bomo veseli,« je na današnji predstavitvi načrtov deinstitucionalizacije povedal župan Občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik. Na občini verjamejo, da mora imeti vsak človek pravico do dostojnega in samostojnega življenja v skupnosti in da življenje v domačem okolju ne sme biti privilegij, temveč temeljna pravica.
Občina bo tako v nadaljnjih korakih deinstitucionalizacije občanov skupaj s stroko poleg ukrepov skupnostne podpore ob preselitvi iskala tudi možnosti za zagotavljanje primernih prostorskih pogojev za njihovo sobivanje v skupnosti in tudi možne zaposlitve zanje.
Kot je povedala Andreja Rafaelič z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo, je v Sloveniji v ustanovah okoli 4500 odraslih z duševnimi stiskami in intelektualnimi ovirami, okoli tisoč pa jih živi v stanovanjskih skupinah ali s podporo v skupnostih.
»Imamo tudi kar veliko uporabnikov osebne asistence. Ampak vse te nove storitve, ki smo jih razvijali, niso nič zmanjšale števila ljudi v inštitucijah. Se pravi, vsakič, ko se je nekdo izselil, je na njegovo mesto prišel nekdo nov. In zdaj moramo to nekako prekiniti,« je dejala. Po njenem je pomembno, da imamo strategijo in ustrezne zakonske okvire.
Sprememba zakonodaje
Da bo država lahko nadaljevala procese deinstitucionalizacije, pa bodo potrebne tudi ustrezne zakonodajne podlage. Kot je danes napovedal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, bodo na ministrstvu še v letošnjem letu za to poskrbeli vsaj »v nekem akutnem delu«.
»Trenutno že deluje medresorska ali pa medinstitucionalna delovna skupina, ki bo pripravila zakonsko ureditev, da ne bo prišlo do oviranja obstoječih naselitev v skupnosti. Torej takšnih zapletov, kot smo jim bili priča na Krasu,« je dejal Omladič.
Izkazalo se je, da so določene nejasnosti, ki jih je treba urediti, in to bo po njegovih besedah prvi korak oziroma bo zelo verjetno potrebno poseči v obstoječo zakonodajo na področju socialnega varstva. Kot naslednji korak za v prihodnjih letih pa je napovedal pripravo sistemskega zakona za deinstitucionalizacijo.
Starejše novice
