Zaradi nesposobnosti Ministrstva za zdravje pri dogovorih o odkupu stanovanj, kar je zaustavilo širitev mariborske onkologije, bo država izvajalcu gradnje morala plačati 2,3 milijona evrov dodatnih stroškov.
Od obiska ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel in predsednika vlade Roberta Goloba na mariborski onkologiji še ni minilo štirinajst dni. Takrat je premier Golob povedal, da je »vsem nam glavni interes, da bolniki čim prej pridejo do dostojnih prostorov«. A z njegovimi besedami se danes stežka strinjamo.
Dokument Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), ki so ga pridobili novinarski kolegi iz POP TV, razkriva, da je izvajalec GH Holding zaradi 13-mesečne zamude pri projektu že napovedal zahtevek za dodatne stroške v višini 2,3 milijona evrov.
Zamuda je nastala, ker Ministrstvo za zdravje še vedno ni doseglo dogovora o odkupu stanovanj na Masarykovi ulici, stanovalci pa so vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje.
Na najnovejša odkritja se je odzval tudi Drago Fišer eden izmed stanovalcev Masarykove ulice.
»Tudi mi sami smo na to opozarjali, ampak žal smo naleteli na gluha ušesa. Nonstop smo poslušali, da je denar zagotovljen, vendar pa, da naših stanovanj pri gradnji ne potrebujejo,« je povedal Fišer.
Nesposobnost Ministrstva za zdravje bomo davkoplačevalci drago plačali
Čeprav je bilo že dlje časa jasno, da bo zahtevek za dodatne stroške vložen, je neuradno znano, da so v Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ta dokument prejeli že dva tedna pred vladnim obiskom mariborske onkologije.
A kljub temu se je direktor urada, Tomaž Pliberšek, 3. oktobra 2024, izogibal odgovorom glede natančne višine stroškov.
Pliberšek je takrat dejal: »Neke stvari niso v naših rokah. Zagotovo pa je na koncu vedno tisti naročnik, ki mora neke stvari pognati naprej, in to smo mi storili. Mi se zavedamo, da so neki stroški nastali, kar je logično.«
A ni logično, zakaj Ministrstvo za zdravje ni pravočasno ukrepalo, saj so jih DRI, izvajalec GH Holding in stanovalci Masarykove že lani opozarjali na možne dodatne stroške zaradi zaustavitve gradnje.
»V bistvu je že lani k nam pristopil DRI z željo po odkupu. Oni so načrtovali gradnjo in so predvidevali, da zna priti do zapletov. Zato so predlagali ministrstvu, da bi se stavba odkupila, vsi smo bili za to,« je dodal Fišer.
Če bi se takrat s stanovalci pravočasno dogovorili o odkupu, katerega znesek je nižji od stroškov, ki so nastali zaradi zamude, teh dodatnih stroškov morda sploh ne bi bilo. Ni pa to edina obljuba, ki smo jo slišali ob obisku.
Čeprav je premier Golob samozavestno zatrdil, da je »gradbeno dovoljenje dokončno in ne vpliva več na gradnjo onkologije«, stanovalci menijo drugače.
Fišer je pojasnil: »To ne drži. Saj je možno vložiti še upravni spor. Tega po nasvetu našega odvetnika tudi bomo vložili, kajti z ministrstvom se očitno da pogovarjati samo na birokratski način, opozorila ne zaležejo.«
Na Ministrstvu za zdravje so skopi, GH Holding zavrača navedbe
Za komentar glede najnovejših razkritij so novinarji prosili tudi DRI in UKC Maribor, vendar so oboji pojasnili, da je komunikacija z mediji v pristojnosti Ministrstva za zdravje in Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Kamor smo se tudi obrnili, a vsaj zaenkrat ostali brez konkretnih odgovorov.
Na zdravstveno ministrstvo smo naslovili več vprašanj, med njimi tudi, ali direktor Pliberšek še uživa ministričino zaupanje.
V izjavi za javnost so se skopo odzvali, da je ministrica od direktorja danes zahtevala, naj ji predloži dokumentacijo o širitvi onkološkega oddelka in odkupu stanovanj, na podlagi katere bo do konca tedna sprejela odločitve.
So pa nam iz GH Holdinga, ki je izvajalec projekta, sicer sporočili, da višina zneska, ki jo navajajo mediji ni resnična, niso pa sporočili, za kakšen znesek gre. Njihov odziv objavljamo v celoti.
»V javnosti so se pojavile informacije, da naj bi na projektu Širitev onkološke dejavnosti v UKC Maribor podali najavo zahtevka za 2,3 milijona stroškov zamude in da naj bi podali že tudi zahtevek za povračilo stroškov v višini 700 tisoč evrov. Navedene informacije niso resnične. Najave zahtevka za tolikšni znesek nikoli nismo podali, prav tako pa še nismo podali zahtevka za povračilo stroškov. Na zadevnem projektu je prišlo do daljše zamude. Celotni čas zamude je posledica odločitev, dejanj in/ali opustitev na strani upravnih organov, oblasti in naročnika. Tozadevno smo skladno z zahtevami sklenjene pogodbe podali najavo zahtevka, kjer smo opisali vrste stroškov, ki nam zaradi zamude nastajajo. Gre za fiksne stroške gradbišča (žerjav, konternerji, ograje, režija), dodatne stroške zaradi podaljšanja garancij za dobro in pravočasno izvedbo del ter dodatne stroške zaradi podaljševanja bančnih garancij in zavarovanj. Te materialne stroške, ki so nam dejansko nastali, bomo zgolj v enaki vrednosti prenesli na naročnika, lahko pa pojasnimo, da bo skupni znesek teh stroškov nikakor ne bo niti blizu 2,3 milijona evrov (ampak bo nekajkrat nižji od te špekulirane vrednosti). Zahtevka za povračilo stroškov sicer še nismo podali, zato njegove končne vrednoti ne moremo komentirati. Smo pa na zahtevo naročnika v vmesnem času pripravili tudi oceno stroška, ki bi dodatno nastal, če bi bilo prvo pogodbeno fazo potrebno zaključiti brez druge pogodbene faze, vendar se naročnik nato za to opcijo ni odločil. Ko smo prejeli potrdilo o dokončnosti izdanega gradbenega dovoljenja, smo prejeli tudi napotilo naročnika, naj pričnemo izvajati dela brez čakanja na pravnomočnost gradbenega dovoljenja, čemur smo sledili, zamuda pa je posledično prenehala. Gradnja se je pričela izvajati v polnem tempu, za pridobitev uporabnega dovoljenja pa bo gradbeno dovoljenje moralo postati pravnomočno.«
Kje v tej zgodbi pa so onkološki bolniki?
Medtem pa onkološki bolniki še naprej spremljajo to prelaganje odgovornosti med pristojnimi in bodo še naprej čakali na dostojne prostore za zdravljenje.
»Če bi bili onkološki bolniki omembe vredni ljudje, ne zadeva nacionalnega pomena, ampak če bi nas sploh smatrali kot človeška bitja, se to sploh ne bi smelo dogajati,« je dejala Polona Selič Zupančič, pobudnica Društva pomagajmo onkologiji Maribor.
Vsi pa lahko upravičeno sprašujemo – kdo bo prevzel odgovornost za nastale stroške in zamude pri širitvi mariborske onkologije?
