V drugem izmed treh člankov ob polovici županskega mandata Andreja Fištravca je na vrsti pregled predvolilnih obljub o športu, turizmu in kulturi. Pa dajmo.
Ob polovici mandata mariborskega župana Andreja Fištravca smo se lotili pregleda njegovih predvolilnih obljub, torej tistih programskih izhodišč, s katerimi je pred dvema letoma v drugem krogu županskih volitev prepričljivo premagal Franca Kanglerja.
V prvem članku smo zbrali enajst županovih predvolilnih obljub o delovnih mestih in reševanju gospodarstva, v drugem članku pa je na vrsti enajst predvolilnih obljub o športu, turizmu in kulturi. Tudi tokrat smo jasno ovrednotili, ali so bile realizirane, županu pa dovolili pojasnilo volivcem. Dejstva predstavljamo v spodnjih vrsticah.
Legenda:
- predvolilna obljuba je izpolnjena
- predvolilna obljuba ni izpolnjena
- aktivnosti glede predvolilne obljube so še v teku
“Preprečili smo stečaj podjetja ter organizirali konzorcij, ki bo dal ponudbo za njegov odkup in razvijal ter investiral v kapacitete ter blagovno znamko Pohorja,” beremo v Fištravčevih predvolilnih obljubah. A Športni center Pohorje je končal na razvalinah ambicij. Okrožno sodišče v Mariboru je 16. oktobra 2014 na predlog vodstva podjetja začelo stečajni postopek nad družbo ŠC Pohorje. Mestna občina Maribor se je tedaj ostro odzvala, da so Družbi za upravljanje terjatev bank ponudili več rešitev, a so ti po njihovih besedah očitno ocenili, da lahko s stečajem in izterjavo poroštev za posojila, ki jih je podpisal še Franc Kangler.
Županovo pojasnilo: “Slaba banka je zavrnila sodelovanje s konzorcijem ter dan pred stečajem ŠC Pohorje iz stečajne mase izvzela hotele. Tako so v stečajni masi ostale samo žičniške naprave. Sedaj potekajo pogajanja o prenosu le teh na MO Maribor, hotelske zmogljivosti pa slaba banka oddaja v najem podjetju Terme MB. Cilj je, da nadaljujemo z razvojem Pohorja, ki se je potrdil s koncesijo za dolgoročno za upravljanje in vse napore vložimo v zagotavljanje nemotene zimske in letne sezone.”
“Začeli smo projekt obnove zahodne tribune stadiona Ljudski vrt s pripravo projektne dokumentacije in iskanjem soinvestitorja,” lahko še zasledimo v sklopu Fištravčevih predvolilnih obljub. A na stadionu Ljudski vrt so avgusta lani, potem ko je gradbena inšpekcija zagrozila s sankcijami zaradi neustreznosti zastarele zahodne tribune, stekla le najnujnejša sanacijska dela. Do popolne prenove stadiona še ni prišlo, čeprav ta ne ustreza več standardom UEFE in FIFE.
Županovo pojasnilo: “Za projekt stare-zahodne tribune LV je bila izdelana analiza stanja objekta s pregledom nosilnih konstrukcij in IDZ smernicami s aktualnimi standardi UEFA in FIFA za gradnje nogometnih stadionov. Išče se investitor, ki bi obnovil objekt po modelu javno zasebnega partnerstva.“
Fištravec je pred volitvami napovedal tudi reševanje Pohorja kot prepoznavne športne in rekreativne destinacije ter blagovne znamke, kar je “med našimi najpomembnejšimi prioritetami v prihodnjih letih”. O Pohorju kot blagovni znamki z neizmernim potencialom je bilo že veliko povedanega, vsako jesen pa ti pogovori postajajo glasnejši. Tudi letos. Marpromu je bila sicer septembra podeljena dolgoročna koncesija brez omejitve časovnega okvirja, a z možnostjo predčasne prekinitve pogodbe. Pri tem so mestni svetniki odredili posebno obravnavo Bike Parka in pripravo celovitejše strategije dolgoročnega upravljanja mariborskega Pohorja, na podlagi katere se lahko kasneje izbere tudi drugega koncesionarja.
Županovo pojasnilo: “Mestni svet Mestne občine Maribor je zagotovil prvi mejnik pri omogočanju dolgoročnega razvoja Pohorja kot turistične destinacije 365 dni na leto. Pohorje bo tako upravljano celovito predvsem v duhu javnega interesa. Največja perspektiva je razvoj celoletnega turizma, skladen razvoj celotnega območja Pohorja in tesno sodelovanje vseh deležnikov na Pohorju. Vizija MO Maribor je razviti Pohorje v duhu trajnostnega koncepta s poudarkom na zaščiti in ohranitvi narave in z odpiranjem novih delovnih mest.”
“Vlaganja v promocijo in turistične projekte so nujna za povečanje zanimanja za Maribor in s tem povezana nova delovna mesta na področju turizma. Nekatere projekte smo že začeli, drugi so v pripravi,” je župan še obljubil v predvolilnem programu.
Županovo pojasnilo: “Leto 2012 je bilo vse od začetka spremljanja nočitev in turističnih prihodov s strani Zavoda za turizem Maribor - Pohorje rekordno: v primerjavi z letom poprej so se tako nočitve kot turistični prihodi dvignili za 15 odstotkov (destinacija) oziroma 20 odstotkov (mesto Maribor). Medtem ko je naslednji dve leti sledil logični padec števila nočitev in turističnih prihodov, se je leta 2015 zgornja meja ponovno dvignila, saj so bile številke iz leta 2012 presežene za 4 odstotke oziroma 11 odstotkov. Trend dvigovanja zgornje meje nakazujejo uradni statistični podatki za obdobje januar-julij 2016: mesto Maribor je ustvarilo 5,6 odstotkov več nočitev in 13 odstotkov več turističnih prihodov kot v enakem obdobju leta 2015, medtem ko je destinacija Maribor - Pohorje od januarja do julija 2016 zabeležila 4 odstotkov več nočitev in 11 odstotkov več turističnih prihodov kot v enakem obdobju leta 2015. Zgovorno priča tudi dejstvo, da je v času Borštnikovega srečanja, ko je v mestu potekalo tudi evropsko prvenstvo Team Gym, v mariborskih hotelih ni bilo prostih nočitvenih kapacitet. “
Pred volitvami smo lahko slišali tudi tole: “Oživitev letališča z novimi povezavami s svetom bo v Maribor privabila nove turiste.” Delno so bile nove letalske linije vzpostavljene, a so bile bolj kratke sape. Povezava z Londonom na primer se je iztekla po zgolj štirih mesecih. Tudi povezava iz Maribora v Düsseldorf je naletela na težave. Za prvi polet so prodali le 15 vozovnic. Od 9. junija 2015 je sicer edina in s tem 100-odstotna lastnica letališča Edvarda Rusjana Maribor Delavska hranilnica, s strani katere so junija letos zaokrožile informacije, da je letališče prodala. To seveda ne drži, letališče še čaka tujega investitorja.
Županovo pojasnilo: “MO Maribor je animirala več strateških partnerjev, ki se dogovarjajo z lastnikom podjetja Aerodrom Maribor ter državo o nakupu podjetja in strateškem vlaganju. Pri oživitvi letališča mora sodelovati še več akterjev, ki pa niso vezani zgolj na regijski nivo, ampak tudi na nacionalni ravni.”
“Dvorano Tabor, Ledno dvorano, Kopališče Pristan in Mariborski otok bomo obnovili s pomočjo kombinacije sredstev iz različnih virov oziroma investicijskih skladov,” je Fištravec s svojo listo še konkretno navedel v predvolilnem programu. V dvorani Tabor so decembra 2014 začeli z zamenjavo parketa, a večjo prenovo še čaka, prav tako Ledna dvorana. Tudi Kopališče Pristan bi bilo nujno potrebno prenoviti, a denarja za celovito prenovo, ki naj bi stala 1,5 milijona evrov, ni. Osnovna dokumentacija je pripravljena tudi za prenovo Mariborskega otoka, občina pa želi projekt izpeljati s pomočjo zasebnega partnerja.
Županovo pojasnilo: “Za projekt obnove in dogradnje (vzhodnega aneksa) Dvorane Tabor je izdelana kompletna projektna dokumentacija z elaboratom energetske učinkovitosti in pridobljeno gradbeno dovoljenje (že podaljšano do 20. 12. 2017). Za projekt rekonstrukcije, energetske sanacije in dozidave obstoječe LEDNE DVORANE v športnem parku Tabor, je izdelana kompletna projektna dokumentacija z elaboratom energetske učinkovitosti in pridobljeno gradbeno dovoljenje (veljavnost do 22. 9. 2017). Za projekt Pristan je izdelan DIIP prenove 25-m bazena. Za projekt Mariborski otok, ki poteka po postopku javno-zasebnega partnerstva, je bil na MS MOM sprejet DIIP, ki je opredelil, kaj bo na območju obnovil zasebni partner in kaj MOM (kanalizacija in voda); V pripravi je investicijski program po modelu JZP in koncesijski akt, na podlagi katerega bo objavljen javni poziv zainteresiranim zasebnim vlagateljem. Predvideva se potrditev na MS MOM v oktobru 2016.
Glede investicij v športno infrastrukturo je oteževalna okoliščina ta, da za ta namen ni sredstev na nacionalni, ne na evropski ravni. Vidite pa, da projekte izvajamo in pripravljamo vse potrebno za realizacijo, ko bo obstajala kakšna možnost za to. Verjamemo v izvedbo po modelu javno - zasebnega partnerstva (projekt Mariborski otok) in v energetske sanacije in financiranje le teh na podlagi prihrankov (obe športni dvorani in kopališče Pristan).”
“Festival Lent bomo v naslednjih letih programsko in infrastrukturno obogatili ter tako okrepili turistično ponudbo našega mesta,” je pred volitvami načrtoval mariborski župan, a Lent še vedno pogreša enega izmed najbolj prepoznavnih delov festivala - veliki oder na Dravi. Tudi letos je festival luč sveta dočakal v okrnjeni izvedbi, trajal je le devet dni.
Županovo pojasnilo: “V letu 2016 je skupina za Lent oblikovala štiri stebre festivala. Prvi steber je opera in balet, drugi steber je posebna ponudba znotraj programa zabavne, i. e. popularne množične glasbe, tretji steber je Folkart z željo, da se organizirano pripelje čim več ljudi iz tujine oziroma regije na festival. Četrti steber pa je Art kamp, svetovno pomembna vsebina, ki lahko podpira vse ostale vsebine Festivala Lent. Namen je, da pričnejo člani skupine sodelovati skupaj na programskem nivoju in poiščejo medsebojne sinergije delovanja. Moja vloga je tukaj povezovalna in bom kot predstavnik občine zagotavljal svojo podporo v sklopu zmožnosti in pristojnosti. Prav tako je Mestna občina Maribor v proračunu za leto 2016 zagotovila 200.000 evrov dodatnih sredstev za Festival Lent.”
“Naročili smo prostorsko preverbo UGM na obstoječi lokaciji in na lokaciji v nekdanji stavbi SDK. Po tem ko je propadel projekt MAKS, se je bilo treba soočiti z novo realnostjo in poiskati novo kakovostno rešitev. Lokacija je pomembna tudi z vidika naših prizadevanj za oživljanje mestnega jedra. Prizadevali si bomo pridobiti lastništvo, saj je trenutni lastnik stavbe bivšega SDK prav država,” se je glasila naslednja predvolilna obljuba. A kdo je kriv, da Umetnostna galerija Maribor ne dočaka novih prostorov? Kulturniki zahtevajo naj mesto poskrbi, da bodo prostori bivše SDK namenjeni Umetnostni galeriji Maribor, a veliki selitvi v ustreznejše prostore ne kaže najbolje.
Županovo pojasnilo: “Trenutno poteka proces preverjanja možnosti umeščanja UGM v primerne prostore v mestu, pri čemer je ena od možnosti prenos lastništva nekdanje stavbe SDK na MO Maribor. Rešitev je potrebno poiskati skupaj in v sodelovanju z vsemi vključenimi deležniki. Prizadeval si bom, da se poišče ustrezna lokacija za UGM.”
Ena izmed predvolilnih obljub se dotika tudi knjižnice: “Pridobili smo gradbeno dovoljenje za izgradnjo in obnovo mestne knjižnice. Državi bomo predlagali sofinanciranje, saj gre za zelo veliko investicijo, ki jo bo mesto težko zmoglo samo.” Vlada je na seji 6. oktobra potrdila sklep, s katerim je zagotovila sofinanciranje izgradnje nove osrednje enote Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu. V dveh letih bo tako vlada namenila skoraj 2,7 milijona evrov finančnih sredstev pod pogojem, da bo Mestna občina Maribor zagotovila svoj del ter vso potrebno dokumentacijo.
Županovo pojasnilo: “Nedavni sklep vlade, kjer dodeljuje 2,67 milijonov evrov za »ureditev Rotovškega trga in Mariborske knjižnice« je pokazatelj pomoči, a premalo od obljubljenih 10 milijonov. Sredstva želimo nameniti ureditvi prostorske problematike v okviru načrtov in zmožnosti MO Maribor. Za knjižnico se bo našla rešitev, želimo pa si, da bi to naredili v dialogu in sodelovanju.”
“Že začeta obnova mariborskega gradu bo zaključena v prihodnjem mandatu,” smo lahko slišali pred volitvami. A potem, ko je Maribor leta 2014 zaradi napake ministrstva v Ljubljani ostal brez treh milijonov za obnovo gradu, vse kaže, da bo mogočni objekt na obnovo moral nekaj časa še počakati.
Županovo pojasnilo: “Obnova je odvisna od ustreznih nacionalnih in evropskih virov, a smo žal bili prikrajšani za slednje na državni ravni. Poiskali bomo evropske vire in gradu povrnili njegov mogočen sijaj.”
“Nadaljevali bomo s prenovo kompleksa Pekarna, ki bo postal še pomembnejše kulturno in družabno stičišče kulture mladih za mlade,” je Fištravec še obljubil pred volitvami. Lani so s proračunskimi sredstvi že zamenjali streho Lubadarja, ki je ob nalivih namakala podstrešne prostore Akademskega planinskega društva Kozjak. Tudi letos je v proračunu namenjenih 80 tisočakov za nadaljevanje postopne prenove.
Županovo pojasnilo: “Kompleks Pekarne se obnavlja v soglasju in na predlog vodstva Pekarne s posebnim modelom upravljanja, ki določa organe in načine participativnega odločanja in s katerim se obnavljajo strateške infrastrukturne funkcije pekarne. V okviru načrtovanih sredstev so v letu 2016 predvidena obnovitvena dela na strehah objektov MC, Supernova in Garaža. V preteklem letu je bila skladno z dogovorom o postopni sanaciji območja KC Pekarna izvedena obnova strehe stavbe »Lubadar«, izvedeni pa so bili tudi sanacijski posegi v drevesni nasad na območju KC Pekarna.“
