Danes potekajo volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet. Elektorji bodo z mariborske in še okoliških osem občin v Državni svet poslali enega člana. Kdo vse kandidira za to mesto?
Državni svet Republike Slovenije je predstavniško telo, ki predstavlja zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. V njem se nahaja skupno 40 svetnikov, pri čemer predstavnike lokalnih interesov volijo predstavniška telesa lokalne skupnosti v 22 volilnih enotah.
Vsaka lokalna skupnost (občina) lahko predlaga po enega kandidata za člana državnega sveta.
Kdo so kandidati iz Maribora in okoliških občin?
Tretjo volilno enoto sestavljajo občine Duplek, Hoče – Slivnica, Kungota, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače – Fram, Starše in Šentilj. Vsaka je lahko predlagala enega kandidata, med katerimi danes izbirajo elektorji iz teh občin.
Občinski sveti občin Rače-Fram, Starš in Dupleka so predlagali Franca Kanglerja, ki je bil na svetniški stolček izvoljen prav v času mariborskih vstaj in ga je zasedal dobro leto dni. Zdaj se želi v Državni svet nekdanji župan Maribora znova vrniti. Kdo so njegovi nasprotniki?
Mariborski mestni svet je predlagal dr. Alojza Križmana, občinski svet Miklavž na Dravskem polju Leopolda Kremžarja, v Šentilju in Kungoti Rudija Matjašiča ter občinski svet občine Hoče-Slivnica Draga Žuro.
Za mesto v državnem svetu v volilni enoti številka tri kandidirajo Franc Kangler, Alojz Križman, Rudi Matjašič, Leopold Kremžar in Drago Žura.
Za sedež v državnem svetu do 1.655 evrov mesečno
Državnim svetnikom za svoje delo pripadajo sejnine, poleg tega pa so še upravičeni do plačila za delo z volilno bazo v višini 500 evrov bruto mesečno. Državni svetnik lahko za svoje delo v enem mesecu zasluži največ 1.655 evrov bruto oziroma 1.203 evrov neto.
Državni svet sicer nima odločujočih pristojnosti. Lahko poda zakonodajno pobudo, mnenja, sproži parlamentarno preiskavo, vloži ustavno pritožbo, predlaga sprejem obvezne razlage zakona, največkrat pa se posluži odložilnega veta. Ta veto pa velike moči nima, saj se po njem v državnem zboru le ponovi glasovanje. V večini primerov je za potrditev zakona v državnem zboru potrebna večina glasov prisotnih poslancev, če pa na zakon državni svet sprejme veto, je za ponovno potrditev zakona potrebnih 46 glasov, torej večina vseh poslancev.
FOTO: Bobo
