To so podjetja, ki so zaznamovala Štajersko v letu 2017

Četudi se okoli štajerskega gospodarstva in mariborskih podjetij obrača veliko besed in dviga veliko prahu, pa smo v letošnjem letu, ki se počasi izteka, pisali o kar nekaj uspešnih podjetij ali pa vsaj takih, ki so na svojevrsten način zaznamovala štajersko leto.

Podjetje s politično konotacijo

Zagotovo je prva, o kateri se je največ pisalo in bralo, tista, ki je povzročala največ medijskega prahu – Magna Steyr, ki je zaradi pridobivanja potrebnih dovoljenj pridobila pravo politično konotacijo. Območje načrtovanje gradnje je veliko kar 90 hektarjev, sedaj pa bo zgrajenih skoraj 38.000 kvadratnih metrov proizvodnih površin. Večina konstrukcije in strehe že stoji, v prejšnjem tednu pa so že asfaltirali parkirišče in nameščali stenske panele.

Gre za gradbeni posel, vreden 40 milijonov evrov, in za eno največjih greenfield investicij v Sloveniji. Projekta se je lotilo več sto delavcev in delovnih strojev Pomgrada, ki mu projekt pomeni kar tretjino letnih prihodkov. 

Aprila naj bi Magna že pričela postavljati delovne stroje in opremo za proizvodnjo, slednja pa naj bi stekla jeseni, medtem ko serijska že v začetku leta 2019. V lakirnici bo delo dobili 400 ljudi – prvih 40 je že izbranih – januarja pa že pričenjajo z izobraževanjem v graškem obratu. V Magni Steyr se je število proizvedenih avtomobilov sicer zmanjšalo za 17 odstotkov v primerjavi z lanskim obdobjem, vendar pa naj bi število znova zraslo z izgradnjo tovarne v Hočah. 

V prvem polletju 2017 je Magna International ustvarila za 16,03 milijarde evrov prihodkov iz prodaje. Dobiček iz poslovanja se je povečal na 1,35 milijarde evrov, čisti dobiček pa na 970 milijonov evrov.

Mikro+Polo – podjetje, kjer zaposleni uravnavajo uspeh

Drugo mariborsko podjetje, ki je zagotovo omembe vredno, pa je največji slovenski dobavitelj laboratorijskega pribora, opreme in kemikalij – Mikro+Polo, podjetje, čigar zaposleni uživajo v številnih ugodnostih. Brezplačni zajtrk in kosilo, neomejeni plačani dopust v dogovoru s sodelavci, skupni izleti, delo od doma ali pa z otroki in ljubljenčki v službi. Gre za podjetje na Zagrebški cesti, ki mu že 11 let direktira direktor Marko Podgornik. 

Podjetje, ki skrbi za konstanten razvoj in napredek, znano po tem, da so si v času slabšega poslovanja zaposleni kar sami znižali plače. Tako ima podjetje 15 milijonov letnega prihodka, 300 tisočakov čistega dobička in 10-odstotno letno rast. 

Vendar pa smo nedavno poročali o goljufivem načinu, kjer naj bi družbenik in direktor družbe dosegel, da osnovna prezadolžena gospodarska družba ni izpolnila pogodbenih obveznosti. Oškodovana banka, ki je podala prijavo, je BKS, oškodovana pa naj bi bila za 6,7 milijona evrov, vendar Marko Podgovornik pravi, da so »prepričani v nedolžnost«, kar bodo »na sodišču tudi dokazali«. Šlo naj bi za dve posojilni pogodbi do poslovne banke, kjer so v predkazenskem postopku ugotovili, da je odgovorna oseba gospodarske družbe pred stečajem spremenila ime in pod novim imenom predlagala stečaj. Takoj po stečaju je odgovorna oseba ponovno »prevzela« staro ime, zato veliko poslovnih partnerjev ni opazilo, da dejavnost opravlja druga gospodarska družba in z njimi normalno posluje naprej. 

Največja kitajska investicija v Sloveniji

Veliko pa se je čakalo tudi glede mariborskega letališča, projekt, ki je bil uvrščen v iniciativo kitajske države One Beld, One Road, preko katere naj bi Kitajci za letališče zagotovili kar 660 milijonov evrov, kar naj bi pomeni eno največjih kitajskih investicij v Sloveniji. Tako je največje gradbeno podjetje na svetu podpisalo sporazum z SHS Aviations, investicija pa naj bi doprinesla podaljšano pristajalno stezo in posodobitev letališča. Tako naj bi postalo eno izmed glavnih letališč za kitajske turiste in tovor, preko njega naj bi potovala tudi pošta za Kitajsko, Rusijo in vso Evropo. 

Vendar pa je gospodarski minister Zdravko Počivalšek o podpisu dogovora menil, da gre za zavajanja brez realne osnove, saj ima družba Aerodrom Maribor letališko infrastrukturo le v najemu, medtem ko lastnik SHS Aviation nima stika z državo. 

Poleg investicij na območju letališča pa so se z mariborskim županom Andrejem Fištravcem dogovarjali tudi o razvoju industrijske cone Tezno in izgradnji Mednarodnega poslovnega centra v Mariboru. 

Od letališča k televiziji

Oktobra pa je pričela na Prešernovi ulici prav tako delovati televizija RTS, ki so jo kitajski poslovneži kupili od TV3 za 1,1 milijon evrov. Tako je RTS Media ustanovilo podjetje RTS 24 z namenom ustvarjanja nacionalnega televizijskega programa z azijskimi vsebinami za Kitajce po Evropi. Vendar pa so na začetku naleteli na kar nekaj težav pri izpopolnitvi kadra. Tako so v programsko shemo vnesli še lastno produkcijo in začeli oddajati 2. oktobra informativno oddajo Novice RTS24. 

Se še spomnite simpatične ideje s Kolibo?

Šlo je za poslovno idejo dveh mladih Štajercev, kjer bi se pametne telefone dobesedno zaklenilo, obiskovalci pa bi se lahko posvetili pitju piva in druženju s prijatelji. Matej Vinkovič in Jaka Brdnik sta tako preko platforme za množično financiranje zagnala kampanjo za zbiranje prepotrebnih sredstev pri uresničitvi ideje, saj sta ladijski kontejner skušala spremeniti v preprost gostinski lokal. V Kolibi, ki sta jo želela postaviti nekje med Koprom in Izolo, ali pa kar na Velenjsko jezero, bi se točilo domače slovensko pivo, saj si po njuno domače pivo »zasluži vso pozornost ter pohvalo«. 

»Predvsem takega preprostega, ki bi imel dušo. In rodila se je ideja o Kolibi.« Telefone bi se ob prihodu zaklenilo v škatlo ključe pa obesilo na desko za točilnim pultom.

Vijol'čni zaslužki

Četudi športni kolektiv, pa si naši Vijol'čni po svoji uspešnosti zaslužijo omembo. Dober teden nazaj so iz Nogometnega kluba Maribor uradno potrdili dogovor o prestopu Jean-Claude Billonga, ki se po uspešni polovici sezone seli v Serie A. Po dvodnevnih pogajanjih so zadovoljni, za nogometaša pa naj bi mariborski klub prejel med 2,5 in 3 milijone evrov odškodnine. 

Naj še omenimo, da so si Mariborčani zgolj z vstopom v skupinski del lige prvakov zagotovili več kot 15 milijonov evrov, kjer pa se je končni izkupiček le večal.

In kot so na uradni strani zapisali besede predsednika Draga Cotarja: »Naše načelo je, da imamo zmeraj v mislih, kako je najbolj pomembna stabilnost kluba, celotnega pogona. Ves čas govorim o celotnem klubu in tudi denar, zaslužen letos, bo porabljen za delovanje kluba. Bogatih sponzorjev v našem slovenskem prostoru ni, tržišče je premajhno. So pa naši dosedanji sponzorji ugotovili, da smo dobra blagovna znamka, v katero se splača vlagati. To nam veliko pomeni, denar, ki smo ga zaslužili z Ligo prvakov, pa bo namenjen za funkcioniranje kluba. Da bomo lahko bolj mirno spali v prihodnjem obdobju.«

In se še spomnite groženj in prepirov med mestnimi svetniki glede obnove Ljudskega vrta? Kjer so z večdnevnimi pogajanji prišli do zaključka, da bo za celotni stadion namenjenih 5.500.000 evrov, za dokončno obnovo zahodne tribune, vključno s prostori in opremo pod južno in severno tribuno. Za 5,5-milijonsko obnovo Ljudskega vrta bo 4,6 milijonov namenjenih iz kredita, razlika pa iz lastnih sredstev občine.