Varovanje človekovih pravic je ključna naloga v vsaki demokratični družbi. V Sloveniji to vlogo nosi Peter Svetina.
Varuh človekovih pravic je ključna institucija v vsaki demokratični družbi, saj ima nalogo zagotoviti zaščito temeljnih pravic in svoboščin posameznikov. Njegova vloga je izjemno pomembna, saj predstavlja mehanizem za nadzor in uravnavanje oblasti ter zagotavljanje pravičnosti in enakosti v družbi.
Kaj varuh človekovih pravic počne, kakšne so njegove naloge in zakaj je pomemben za vsakdanje življenje in pravno varnost državljanov? Varuh človekovih pravic je ključen steber sodobne demokracije, ki učinkovito varuje in krepi pravice posameznikov ter s tem prispeva k boljši in bolj pravični družbi - pogovarjali smo se s Petrom Svetino.
Socialni transferji, družinski in sosedski spori
Peter Svetina, varuh človekovih pravic, je 25. oktobra posloval na Ptuju. Tako so se nanj lahko obrnili občani in občanke, ki so razložili svoje težave, kjer menijo, da so jim bile kršene človekove pravice.
Svetina pove, da se je tokrat nanj in na njegovo ekipo obrnilo petnajst občanov in občank. Večinoma so imeli težave s socialnimi transferji, veliko pa je bilo tudi družinskih in sosedskih sporov. Treba je dodati, da pri takih sporih varuh nima pristojnosti, pomaga lahko v primerih, ko so človekove pravice kršene s strani državnih inštitucij.
Glede socialnih transferjev je bilo veliko vprašanj glede raznih oblik pokojnin.
»To so ljudje, ki živijo pod pragom revščine in to moramo sistemsko v državi rešiti, kajti solidarnostni sistem, ki ga imamo znotraj pokojninskega zavarovanja mora omogočiti to, da tisti z najnižjimi pokojninami ne sodijo pod prag revščine,« je dejal Svetina.
Kako pa lahko varuh človekovih pravic sploh pomaga?
In katere so situacije, kjer varuh človekovih pravic sploh lahko pomaga? Peter Svetina pojasni, da je v njihovi domeni, ko pravice kršijo državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. Pomeni, da niso pristojni za razne družinske spore, sosedske spore, spore med podjetji, saj v zasebno sfero ne vstopajo - za to nimajo pooblastil.
Če torej podjetje krši človekove pravice, oni odreagirajo tako, da zadevo prijavitelje napotijo k pristojni službi, na primer na inšpekcijo in nato pri inšpekciji preverjajo postopek, če je bil ta izpeljan korektno.
Svetina v pogovoru pove, da je zmeraj bolj pereča težava socialna stiska.
»Draginja je ljudi potisnila v neko stisko, ki se zdaj bolj pozna,« razlaga varuh in doda, »ljudje imajo težave preživeti iz meseca v mesec.«
»Tukaj se bo država morala zavedati tega, da so socialni transferji pomembni, da na najbolj ranljivih ljudeh pač ne moremo varčevati,« je jasen.
Manj razviti deli Slovenije in kratenje pravic?
V Spodnjem Podravju imamo nekaj občin, ki jih v Sloveniji smatramo za manj razvite. Gre za haloške občine, med slabše razvitimi deli pa je tudi na primer Pomurje. Pa se to odraža tudi pri kratenju človekovih pravic? Trend je tukaj obraten.
Svetina razloži, da več primerov prihaja iz bolj razvitih delov. To je sicer pričakovano. Razlog za tem tiči preprosto v tem, da je v mestnih centrih tudi zavedanje o pravicah višje.
»Je ta povezanost med ljudmi pa tudi med organi bližja, da so si bližje. Je zagotovo več težav, kar se tiče socialnih težav, ampak, da bi pa organi bolj kršili pravice pa ne, ne izstopa,« razloži.
Posebna težava neodzivnost državnih inštitucij
Varuh izpostavi predvsem, da se pojavlja "aroganca posameznih organov". Največ kršitev glede neodzivnosti so zabeležili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Postopki so boleče dolgi, ljudem ne odgovarjajo.
»To je pač nesprejemljivo in to je kršenje načela dobrega upravljanja," je jasen.
Biti varuh ...
Ob svojem delu tako naleti na mnoge nepravice. Nekatere take, pri katerih ne more pomagati, tam kjer pa lahko, pa svoje delo opravi z veseljem, pove.
»Zagotovo pride do frustracije, ko se štiri leta in pol že zaletavam v zid, ampak verjemite, da sem preveril, če niso slučajno kje kakšna vrata. Ampak gremo naprej z glavo skozi zid. To je frustrirajoče, ampak vsakič, ko pa se odpre nekaj, ko razrešimo težavo, daje energijo še za naslednjih dvajset let zaletavanja v zid,« razlaga.
Zanj so posebno težki primeri, ko sistem odpove. Ko vidi, da sistem odpove, a ventila ni. V posebno veselje pa mu je, ko na primeru enega človeka uspejo razrešiti usodo tisočim.
In kje sistem odpove največkrat? Uradništvo - jasno izstreli. Birokracija, nerazumevanje, da je na drugi strani človek in da je uradnik javni uslužbenec v službi javnosti. Izpostavi tudi, da so birokratski postopki pri nas enostavno predlogi. Za primere si vzeti "neskončno dolgo časa" je pač nesprejemljivo.
»Zavedati se je treba, da odločamo o ljudeh, o njihovih usodah. Tega zavedanja je premalo,« je jasen.
Izpostavi, da si želi, da bi ljudje, ki so v stiski razumeli in vedeli, da obstaja varuh človekovih pravic, ki jim lahko pomaga v zmožnostih svojih pristojnosti.
