Magna se je v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja zavezala, da bo ob širitvi obrata za prevoz tovora uporabljala železniški tir in ne tovornjakov. A sama bi financirala le krajši odsek na svojem zemljišču. Bo država zgradila tir do lakirnice?

Bodoča tovarna Magne v Občini Hoče – Slivnica počasi dobiva končno podobo. Ta teden sledi še zadnja montaža proizvodnih linij, medtem ko preizkušanje posameznih strojev že poteka. A za poskusno in nato še redno proizvodnjo, ki jo Magna želi zagnati do konca marca, avtomobilski gigant še nima vseh pogojev.

Za to namreč potrebuje najprej pravnomočno okoljevarstveno in nato še obratovalno dovoljenje. Časovnico bi lahko porušila pritožba, ki ga je zoper okoljevarstveno vložilo Združenje ROVO in zahteva odpravo dovoljenja.

Adam: »Izpolnili smo vse zahteve«

Vodilni pri projektu Magna Nukleus, v sklopu katerega v Hočah že dela 140 slovenskih delavcev, do začetka februarja pa naj bi po besedah Davida Adama delalo že več kot 200 ljudi, zagotavljajo, da časovnica ostaja ista.

»Izpolnili smo vse zahteve, ki so bile podane v okoljevarstvenem dovoljenju. Upamo, da se bo zadeva pozitivno in v kratkem času rešila. Izhajamo iz tega, da bomo našo proizvodnjo res začeli v prvem četrtletju 2019,« je na petkovem ogledu obrata zatrdil Adam. Tako še vedno računajo, da bo okoljevarstveno dovoljenje pravnomočno že prihodnji mesec, obenem pa bodo uspeli pridobiti obratovalno dovoljenje.

Kdaj se bo gradil železniški tir?

Magna se je zavezala, da bo do leta 2022 v tovarni v neposredni bližini mariborskega letališča delalo vsaj 400 ljudi. V dolgoročnih načrtih kanadsko-avstrijskega avtomobilskega giganta pa je, da bi tukaj zrasla popolna proizvodnja avtomobilov. Tako bi že v drugi fazi projekta Magna zaposlovala 1500 ljudi, po predvideni četrti fazi pa kar 6000. Pred morebitno širitvijo pa postaja vse bolj aktualna izgradnja železniškega tira, ki bi povezovala Magnino tovarno, mariborsko letališče in slovensko železniško omrežje.

Za to se moramo vrniti v obdobje, ko je Magna pridobivala okoljevarstveno soglasje. Takrat je ena izmed strank v postopku – Umanotera – Magni postavila za pogoj, da tovor do tovarne prevaža po železnici, ne s tovornjaki. Okoljevarstvena organizacija je takrat Magni 'grozila' s pritožbo na izdano okoljevarstveno soglasje, a so si premislili potem ko je Magna dala pisno zagotovilo ministrstvu za infrastrukturo, da bo zgradila industrijski tir.

»Magna pozdravlja napoved gradnje železniškega tira do obrata v Hočah, ki ga Magna namerava zgraditi. Po naših trenutnih poslovnih načrtih, se bo prevoz opravljal s tovornjaki, vendar se zavedamo, da je prevoz po železnici potencialno okolju prijaznejša oblika prevoza. Magna zagotavlja, da se bo industrijski železniški tir znotraj obrata v Hočah zgradil v prvi fazi z namenom dosega dolgoročnega pozitivnega vpliva na kakovost zraka.

Če bo tir zgrajen do obrata in bo Magna razširila obrat iz lakirnice v popolnoma funkcionalni avtomobilski obrat (faze 2 in 3), nameravamo opravljali transport po železnici in maksimalno optimizirati vse procese. Seveda bo vsaka uporaba železniškega prevoza odvisna od potreb naših kupcev, vrste izdelkov in konkurenčnosti teh izdelkov,« je takratnemu državnemu sekretarju Juretu Lebnu v pismu 'zagotovil' vodja projekta Magna Nukleus David Adam.

Bratuškova ne želi dati državnega denarja, Adam: »Financiranje bi si razdelili«

A izkazalo se je, da je Magna dala to zagotovilo šele potem, ko si je uspela od države izboriti zagotovilo, da bo izgradnjo železniškega tira do Magninega zemljišča financirala država. Magna bi tako na lastne stroške zgradila le tir na lastnem zemljišču. To je v petek potrdil tudi sam Adam.

»Financiranje bi si razdelili. Dogovorili smo se, da na našem zemljišču zgradimo interni tir, do zemljišča Magne pa pride javna železnica,« je dejal vodja Magne Nukleus.

Ta dogovor o deljenem financiranju gradnje železniškega odseka do Magninega obrata je Magna dosegla z ministrstvom za infrastrukturo pod vodstvom Petra Gašperšiča. Siol pa je minuli teden poročal, da na zadevo povsem drugače gleda nova ministrica Alenka Bratušek.

Ta ni naklonjena državnemu financiranju železniškega tira do Magne. Ta namreč ni dala dovolj trdnih zagotovil, da bo tir zares zgradila, to pa pomeni, da bi država na lastne stroške lahko zgradila slepi tir.

»Privolili smo, da bo tir prišel na naše zemljišče a pogoj je, da se lahko priključimo na javno železniško omrežje.« je še dejal Adam in na vprašanje ob trenutnih zapletih, ko ministrstvo ni naklonjeno gradnji železniškega tira na državne stroške odgovoril: »Najprej se bomo pogovorili in potem našli skupno rešitev.«

Za pojasnila smo zaprosili tudi Direkcijo za infrastrukturo RS. Ko bomo dobili pojasnila o projektu gradnje železniškega tira in financiranja, jih bomo objavili.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
NE, ne .... ... (nepreverjen)

Starejše novice