6. marca 2024 se je v Središču ob Dravi odvila 9. redna občinska seja, z vključeno pomembno točko dnevnega reda, in sicer o vladni nameri vzpostavitve začasnega azilnega doma v njihovem kraju in dejstvu, da občina o nameri ni bila prej obveščena.
Župan občine Središče ob Dravi Toni Jelovica je ob začetku seje občinskega sveta 6. marca 2024 v Središču ob Dravi občanom zagotovil, da bo sklicana dodatna seja župana, svetnikov in občanov, kjer bodo slednji imeli glavno besedo, postavili vprašanja, izrekli svoje skrbi in morebitne predloge ob nastali situaciji, saj je ta razprava namenjena občinskim svetnikom in povabljenim gostom.
Ob tem je poudaril, naj ne motijo seje, naj vzdržujejo kulturo dialoga in naj se vzdržijo kletvic.
Kljub temu pa so se člani občinske uprave in svetniki na kraju dogodka odločili, da bodo vendarle pustili razgretim občanom, da v živo zastavijo vprašanja županu Toniju Jelovici, Benu Megliču s Policijske uprave Maribor in Katarini Štrukelj, direktorici vladnega urada za migrante, kajti mnoge občane so prevzela čustva in z vprašanji niso mogli počakati do seje, namenjene njim.
Občina o nameri vlade ni bila obveščena
Občani so že na začetku seje bili vidno zaskrbljeni in razburjeni, saj so pričakovali konkretna pojasnila in odgovore, kajti gre za tematiko, ki prinaša veliko tveganje za kvaliteto življenja v občini.
Jelovico je najbolj razburilo dejstvo, da občina ni bila o nameri vlade prej obveščena, temveč šele kasneje z obvestilom o sklepu, ki so ga na vladi že sprejeli.
Želel je jasen odgovor, zakaj lokalne oblasti niso vključili v razpravo in zakaj je za odločitev izvedel šele po sprejetju sklepa.
»Zakaj občina Središče ob Dravi ni bila o vaši nameri prej obveščena, kje točno bo postavljen azilni dom, kakšne bodo kapacitete doma in ali bo azilni dom dodatno šotorišče, kontejner, ali kaj drugega,« so bila vprašanja, ki jih je župan Jelovica zastavil direktorici Štrukelj.
Meglič o statistiki kriminalitete na Ormoškem
Med leti 2019 in 2023 je bilo po podatkih policije povprečno 17 kaznivih dejanj letno, v prvih dveh mesecih 2024 pa štiri, med leti 2019 in 2023 je povprečno 105 migrantov letno nelegalno prestopilo mejo Republike Slovenije, v prvih dveh mesecih letos pa že 178.
Prebivalce je želel pomiriti z zagotovilom, da bo Policijska uprava Maribor ob morebitni vzpostavitvi azilnega doma svoje delo, sredstva in kadre temu ustrezno prilagodila in zagotovila varnost lokalnega prebivalstva, temu pa ti niso verjeli in to izkazali z glasnim negodovanjem.
Za konec uradnega nagovora je zbrane opomnil še na to, da je varnost lokalnega prebivalstva tesno povezana s sodelovanjem med policisti in lokalno skupnostjo, ki pa je do sedaj bilo po njegovih besedah odlično.
Direktorica urada za migrante o standardih, ki jih morajo zagotoviti
Katarina Štrukelj, direktorica vladnega urada za migrante, je občanom razložila, da je prosilcem za azil treba zagotoviti standarde, ki jih določa Evropska unija.
Kot je dejala, gre za zagotovitev vsaj postelje in to je država dolžna zagotoviti. Prebivalce je pomirila, da prostora je še vedno nekaj na Viču in v Logatcu, vendar se mora država pripraviti na povečano število migrantov in zato so bili primorani poiskati nove lokacije za azilne domove.
Vlada je pri iskanju prostora upoštevala svoje lastne kapacitete, bližino in ne-bližino naselij in seveda tudi migrantske tokove. Takoj po sprejetju je bil obveščen tudi župan, kar pa se je vsem zbranim, vključno z županom, zdelo prepozno.
Opozorila je, da Slovenija ni osamljen primer in da se z migrantsko problematiko sooča celotna Evropska unija.
»Migranti so tukaj in so naša realnost. To je dejstvo,« je povedala.
Zaključila je, da gre le za začasno namestitev na območju bivšega mejnega prehoda Središče ob Dravi in je po zakonu lahko v obratovanju največ tri leta.
V razpravo so se vključili tudi občinski svetniki, ki sklepu vlade prav tako nasprotujejo
Svetniki menijo, da je bila ta poteza vlade nizkotna, podla in žaljiva do Središčanov, poudarili so, da se na območju vseh dosedanjih azilnih domov povečuje število kaznivih dejanj in izpovedi tamkajšnjih lokalnih prebivalcev kažejo, da živijo v strahu za svojo varnost in morebiti tudi življenje.
Opozorili so, da s tem ko želijo azilni dom umestiti v neposredno bližino vasi, zavestno tvegajo kršitev osnovne človekove pravice do osebne varnosti, saj sta le kilometer stran od predlagane lokacije izpostave azilnega doma, vrtec in šola.
Z odgovori gostov občani niso bili zadovoljni
Pojavilo se je goreče vprašanje, kdo bo skrbel za varnost občank in občanov, saj policisti Policijske postaje Ormož hodijo na delo v Ljubljano, na pomoč ljubljanskim policistom v okolico azilnih domov in opozorili, da je policija že tako kadrovsko podhranjena, vendar jim je direktorica Štrukelj odgovorila, da policija ne bo sama, saj bo sodelovala še z varnostno službo, ki bo znotraj azilnega doma.
Občane zaposluje tudi vprašanje, kaj bo z varnostjo tistih, ki dnevno prehajajo državno mejo s Hrvaško, saj naj bi bil azilni dom postavljen tik ob glavni državni cesti, ki vodi do mejnega prehoda.
Že tako pa imajo - kot so izpostavili - težave tudi z Romi, ki živijo nedaleč stran od meje s Hrvaško.
Nemalokrat se je pojavilo tudi vprašanje o financiranju azilnega doma
»Financiranje izhaja iz aktov Evropske unije, ki jih je Slovenija dolžna izvajati in bo nekaj denarja šlo iz proračuna Evropske unije, nekaj pa iz proračuna države,« je pojasnila Štrukelj.
Zastavljeno je bilo tudi vprašanje, s predgovorom o tem, da naj bi migrant bil dolžan prošnjo za mednarodno zaščito vložiti v prvi varni državi in ne šele v Sloveniji, zakaj teh ljudi Slovenija ne vrne nazaj po balkanski migrantski poti in če Slovenija s tem morebiti krši mednarodno pravo.
Štrukelj je želela pojasniti, da po dublinski uredbi lahko posameznik zaprosi za mednarodno zaščito v katerikoli državi se trenutno nahaja in ne nujno v prvi državi, v katero se zateče, vendar je njena razlaga bila prekinjena z glasnim negodovanjem in vulgarnimi vzkliki, zato je razlago prekinila.
Ob koncu so razgreti občani goste znova opozorili, da se z njihovimi odločitvami nikakor ne strinjajo in v primeru, da ne bodo slišani, žugajo, da bodo zaprli državne ceste, mejne prehode, in če bo treba, bodo Središče ob Dravi celo zavarovali s fizično silo.
Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so sicer na to temo danes ob 16.00, sklicale skupno izredno sejo občinskega sveta Ormož, občinskega sveta občine Središče ob Dravi in občinskega sveta Občine Sveti Tomaž, ki bo v Kulturnem domu Sokolana.
