Ali v znanost vlagamo premalo? Spregovorili o razvojnih izzivih: »Ni močne Slovenije brez močnega Maribora«

V Festivalni dvorani Lent se je odvila okrogla miza in javna tribuna z naslovom Pogled v prihodnost: znanost za razvoj Slovenije. Organizirala jo je Platforma sodelovanja, katere predsednik je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Anže Logar.

Srečanje je gostilo priznane slovenske znanstvenike dr. Leva Vidmarja, dr. Gregorja Anderluha, dr. Sanjo Fidler, Dejana Valha in dr. Boštjana Goloba. Beseda je tekla razvojnih izzivih Slovenije s poudarkom na umetni inteligenci in izkoriščanjem tehnologije nam v prid.

Znanstveni podvigi s superračunalnikom Vega

Anže Logar je uvodoma izpostavil pomembnost drugega največjega slovenskega mesta, ki je bilo nekoč močna industrijska točka, danes pa prehaja v postindustrijsko informacijsko dobo. 

»Maribor je univerzitetno in kulturno središče. Hkrati je tudi mesto, ki je šlo čez izjemno družbeno transformacijo. Danes ga sestavljajo inovativni, podjetni, umetniški ljudje in kultura je prisotna povsod. Poleg tega se lahko pohvali tudi s superračunalnikom,« je uvodoma povedal Logar in dodal: »Maribor ima izjemen potencial in ni močne Slovenije brez močnega Maribora.«

Prisotni se strinjajo, da so računalniki postali ključni del raziskovanja, znanosti in vsakdanjega življenja. Ravno računalniki so tisti, zaradi katerih znanost dela vse večje korake:

»Tehnologija, kot je superračunalnik je nujno potrebna za preboj znanosti. Če želimo tehnologijo obvladovati, bomo med seboj morali sodelovati, kot smo sodelovali pri projektu našega superračunalnika Vega. Pri njem smo združili moči različni strokovnjaki s cele Slovenije,« je pomembnost Vege poudaril vodja sektorja za superračunalništvo na IZUM-u Dejan Valh.

V znanost se ne vlaga dovolj

Jasno je, da imamo Slovenci briljantne znanstvenike in raziskovalce, katerih potencial prepoznavajo tudi strokovnjaki onkraj meja. A po besedah Valha se v znanost pri nas še vedno vlaga premalo:

»Amerika ima pet najbolj zmogljivih superračunalnikov na svetu, enega gradijo v Nemčiji, sledile bodo še Francija, Italija in Španija. Evropa na tem področju zaostaja. Slovenija je trenutno 28. v svetu po računski moči.«

S tem se strinja tudi doktor bioloških znanosti Gregor Anderluh, ki pravi, da bi znanstvenike morali podpirati, ko bi bil za to čas in da v znanost ne vlagamo dovolj sredstev. Dodaja, da je v načrtu vzpostavitev nekaj centrov, ki se ne bodo ukvarjali s klasičnimi raziskavami, temveč bodo stremeli k uporabnim študijam, ki bodo tako ali drugače vključene v družbo.

Vzporednice Slovenije s svetom je potegnil tudi fizik osnovnih delcev Boštjan Golob: »ZDA imajo nekaj, pri čemer je Evropa šele v povojih, to so skladi tveganega kapitala, to bi želel videti tudi pri nas. V Sloveniji nam manjka predvsem sodelovanja. Mi si med sabo znotraj države ne moremo konkurirati, ciljati moramo izven Slovenije.«

Raziskovalec Lev Vidmar še dodaja, da je pomembno biti v dnevni interakciji z uspešnimi ljudmi, saj ti to daje spodbudo za nadaljnje delo.

Umetna inteligenca briše meje med virtualnim in resničnim svetom

izredna profesorica na Univerzi v Torontu in direktorica umetne inteligence pri Nvidii, podjetju znanem predvsem po izdelavi grafičnih kartic za osebne računalnike Sanja Fidler se je dotaknila vse večje pomembnosti umetne inteligence v vsakdanjem življenju.

»Umetna inteligenca bo prodrla v vsa področja, ker omogoča učinkovitejše delo in lahko v določenih primerih tudi prevzame delo, ki je za ljudi nevarno. V bodoče se bodo meje med virtualnim in resničnim svetom še bolj zabrisale.«

Izpostavlja še, da tehnologija napreduje bliskovito hitro in da so investicije v njo izjemno velike, z njo se ukvarja vse več ljudi: »Še mi strokovnjaki težko ugibamo, kje bo tehnologija čez eno leto, kaj šele čez deset let.«

Kot družba se po njenih besedah lahko na novo dobo pripravimo z vlaganjem v izobraževanje:

»O teh tehnologijah bi morali učiti že v osnovnih šolah. To tehnologijo je treba posvojiti v vseh domenah, ne se je bati. Za financiranje tega bi se morala zavzeti tudi država.«