Bi se morali pripravljati že na tretji val koronavirusa? In kako ta sploh nastane?

Odgovore na ta vprašanja lahko dobimo, če se ozremo v prvo polovico letošnjega leta, ko smo se v Sloveniji začeli spopadati z epidemijo novega koronavirusa in ko smo se na naših tleh začeli spopadati z drugim valom koronavirusa.

S sprehodom po pomembnih dogodkih lahko namreč pojasnimo nekatere epidemične pojave, skozi katere smo državljani prešli, »s poznavanjem preteklih dogodkov pa bomo lažje soustvarjali skupno mnenje z željo, da se bomo s premislekom lažje pripravili na prihodnje dogodke,« poudarjajo pri Sledilniku covid-19.

Val se oblikuje in začne počasi

Eksponentna rast na novo odkritih okužb se začne na videz umirjeno, najprej gre za en primer, potem za dva, nato za štiri in tako dalje. Prav tako se je širil drugi epidemični val v prvi polovici leta od okvirnega začetka v maju ali juniju do začasnega vrha v juliju, torej, resnično počasi.

»Tedensko povprečje pozitivno potrjenih primerov je od ena do 20 raslo več kot štiri tedne. Torej zelo počasi. Ali pač ne? Kaj resnično pomeni rast od enega do dvajset primerov v štirih tednih? Na prste lahko hitro preštejemo, da se je podvojitev v tem primeru zgodila hitreje kot vsak teden ali sedem dni. To pomeni, da je bila širitev pravzaprav hitra v smislu podvojitve primerov, in izkaže se, da je bila ta celo hitrejša kot oktobra na vrhuncu rasti drugega vala,« razlaga Sledilnik.

Natančneje, v povprečju se je podvojitev zgodila na 6,6 dneva, kar je hitreje od podvojitvenega časa v oktobru ob vrhuncu rasti, ko je v povprečju čas podvojitve znašal približno 6,8 dneva.

In navidezno izgine

Sledil je julij, ko se je hitro podvajanje števila okuženih nenadoma ustavilo. Spraševali smo se, ali ni virus morda izgubil na moči in postal manj prenosljiv. Z virusom se takrat verjetno ni zgodilo prav nič posebnega, spremenilo pa se je naše obnašanje. 

»Bili so poletni meseci, bile so počitnice, dopusti in poletni oddihi na morju. Tistim, ki so prišli iz držav s slabšo epidemiološko sliko, so se odrejale karantene. V medijih smo slišali o nekaj lokalnih izbruhih, a so ti kmalu poniknili. Ves julij je število potrjenih primerov počasi padalo. Zelo počasi. Od tedenskega povprečja nekaj nad 20 primerov do v povprečju 10 primerov na dan je trajalo skoraj ves mesec,« razlagajo pri Sledilniku.

Skok iz poletja

Prišel je avgust, dopustniki so se vračali iz tujine in vedno več je bilo uvoženih primerov, povezanih z okužbo s koronavirusom. V Sloveniji smo zato opazili skok v številu potrjenih primerov in tudi skok v relativnem deležu. 

»Slednje je zlahka mogoče povezati s porastom števila uvoženih primerov iz tujine in posledično domačih primerov, povezanih z njimi, kajti tem primerom je bilo enostavnejše slediti in jih tudi odkriti. Uspešnost sledenja in s tem relativni delež potrjenih primerov sta narasla,« izpostavljajo pri Sledilniku covid-19.

Situacija se začne naglo slabšati

Epidemiološka slika se je potem zlagoma slabšala, stanje v državi pa se je iz povprečno 20 primerov na dan, poslabšalo kar za dvakrat v dvajsetih dneh. 31. avgusta je že preseglo tedensko povprečje 40 dnevno potrjenih primerov na dan.

Ob tem je epidemiološka služba že s težavo na dnevni ravni sledila vsem stikom, saj se je število neznanih virov okužb hitro povečevalo iz tedna v teden in je v tednu od 24. do 30. avgusta že preseglo 60 oseb.

Novo šolsko leto — novi, nepričakovani izzivi

Prvega septembra se začne novo šolsko leto, ljudje se začnejo množično vračati na delo. Temu je sledil hiter porast dnevno pozitivnih oseb, število teh pa se je podvojilo v desetih dneh in je 10. septembra praktično doseglo tedensko povprečje 80 oseb na dan.

Od tega datuma naprej se je spremenil režim testiranja za otroke, sočasno pa se je umirila tudi rast dnevno potrjenih primerov. Do konca meseca se je v 20 dneh ponovno podvojilo število potrjenih oseb. Toda, kar je sledilo, je bilo še veliko slabše.

Zlom epidemiološke službe in javnega zdravstva

Vsi vemo, v kakšni situaciji se trenutno nahajamo. Epidemiološka služba se je zlomila do te mere, da ne more več spremljati kontaktov, dnevno beležimo po dva tisoč, in več okužb, poleg tega beležimo okoli 40 smrti dnevno, zaradi česar je število smrti preseglo že mejo 2000.

Slovenske bolnišnice so polne, hospitaliziranih je okoli 1300 posameznikov, od tega več kot 200 bolnikov na intenzivni negi.

In kdaj lahko pričakujemo tretji val epidemije novega koronavirusa? Ena izmed pomembnih epidemiologinj v državi Irena Grmek Košnik iz območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Kranju upa, da ga ne bo, a hkrati poudarja, da so za to velike možnosti že v začetku novega leta. 

»Tretji val bo zelo zagoneten, ker zdravniki ne bodo vedeli, ali ima bolnik gripo ali covid-19. Glede na to je zelo pomembno cepljenje proti gripi. Miru ne bo, dokler ne bomo dobili cepiva in dokler ne bo populacija precepljena,« poudarja Grmek Košnikova. In glede na to, da bi naj cepivo dobili šele konec leta in bo ta v omejenih odmerkih, potem napovedi vsekakor niso rožnate.