Slika je simbolična.
Kaj lahko kupec naredi, da mu prodajalec vrne denar?

Pravno svetovanje preko Ljubljanainfo – pišite nam na naš elektronski naslov, iz zagate vam bo pomagala odvetnica in upraviteljica v postopkih insolventnosti Manca Šmid.

Vprašanje:

»Po predračunu sem na TRR podjetja nakazal znesek za naročilo blaga. Na predračunu je bil naveden dobavni rok 30 dni. Ker v dobavnem roku blago ni bilo dostavljeno, sem se obrnil na prodajalca, telefonsko in po e-pošti, vendar nisem prejel odgovora. Kaj lahko naredim, da mi prodajalec vrne denar?«

Odgovor:

»Skladno z določbami zakona o varstvu potrošnikov mora potrošnik v primeru, če podjetje ne izpolni svoje obveznosti iz pogodbe v dogovorjenem roku, določiti primeren dodatni rok za izpolnitev pogodbe (razen če podjetje zavrne dostavo blaga ali je dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe). Če podjetje niti v dodatnem roku, ki mu ga določi potrošnik, ne izpolni svojih obveznosti, lahko potrošnik odstopi od pogodbe. Zaradi dokazovanja je smiselno, da vsa komunikacija poteka pisno, v kolikor boste dopise pošiljali po pošti, jih pošljite s priporočeno pošiljko.

Če potrošnik odstopi od pogodbe, mu mora podjetje brez odlašanja vrniti vsa opravljena plačila.

Če podjetje obveznosti iz pogodbe po vročitvi vašega dopisa v dodatnem roku ne izpolni, prav tako pa vam opravljenih plačil ne vrne, lahko podate prijavo Tržnemu inšpektoratu, kateri priložite vso dokumentacijo v zvezi z zadevo (pogodbo, predračun, ponudbo, dokazilo o plačilu, dokazilo, da je bil podjetju določen dodaten rok za izpolnitev pogodbe, skupaj z izjavo o odstopu od pogodbe in dokazilom o vročitvi). Če omenjenih dokazil ne boste predložili, niso izpolnjeni pogoji za morebitno uvedbo inšpekcijskega postopka. Tržni inšpektorat nato z odločbo naloži podjetju izpolnitev vašega zahtevka in izreče prekrškovno sankcijo.

Poleg tega imate na voljo postopek izvensodnega reševanja potrošniških sporov. Pobudo za reševanje spora pri izvajalcu izvensodnega reševanja potrošniških sporov lahko podate le po predhodnem neuspelem poskusu reševanja spora neposredno pri ponudniku blaga ali storitev.

Potrošnik lahko vloži pobudo za izvensodno reševanje spora:

· neposredno pri izvajalcu izvensodnega reševanja potrošniških sporov, ki si ga lahko izbere s seznama izvajalcev izvensodnega reševanja potrošniških sporov (pravila vložitve pobude so navedena na spletnih straneh posameznega izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov) ali 

· prek platforme za spletno reševanje potrošniških sporov (samo za potrošniške spore, ki izvirajo iz spletne prodaje ali spletnih storitev).

Nadalje imate možnost vložiti tožbo na vračilo plačanega zneska pred pristojnim sodiščem. Sodišče vas bo po prejemu tožbe povabilo k postopku mediacije. To je postopek, ki ne pomeni sojenja in v katerem ena ali več nevtralnih oseb sodeluje pri reševanju spora. Postopek omogoča pravične, hitre in sporazumne rešitve sporov, zagotavlja pa tudi časovne in finančne prihranke. Če soglasja za mediacijo ne bosta podali obe stranki ali če mediacija ne bo uspešna, bo sodišče nadaljevalo s pravdnim postopkom in, v kolikor boste z zahtevkom uspeli, podjetju naložilo plačilo nakazanega zneska, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

V nekaterih primerih je mogoče vložiti tudi kazensko ovadbo in v okviru morebitnega kazenskega postopka prijaviti premoženjskopravni zahtevek. Vse to pa le pod pogojem, da so podani znaki kaznivega dejanja. V nekaterih situacijah, ko pride do kršitve obveznosti, so namreč ti znaki podani, v drugih pa gre za izključno civilno razmerje.

Prednost vložitve kazenske ovadbe je, da postopek vodi državni tožilec (če presodi, da so podani zakonski znaki kaznivega dejanja in se odloči za kazenski pregon) in vi nastopate le kot oškodovanec. Druga prednost je, da v primeru pogojne obsodbe sodišče lahko postavi poseben pogoj, da se poplača premoženjskopravni zahtevek. V primeru, da do plačila ne pride, sodišče prekliče pogojno obsodbo in izreče v sodbi določeno kazen. Tretja prednost je, da se lahko premoženjskopravnemu zahtevku ugodi že v kazenskem postopku, v primeru, da se oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom (delno ali v celoti) napoti na pravdo, pa je pravdno sodišče pri odločitvi vezano na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Nadalje je prednost tudi, da se kazensko ovadbo lahko vloži tako zoper pravno osebo (samo pri taksativno naštetih kaznivih dejanjih po Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja) kot zoper njeno odgovorno osebo (tj. fizično osebo), kar poveča možnosti, da oškodovanec pride do poplačila svoje terjatve.«

Starejše novice