Nacionalni inštitut za javno zdravje svari pred vplivom kurjenja lesne biomase na zdravje.
Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na negativne učinke, ki jih lahko kurjenje lesne biomase povzroča za zdravje ljudi.
Biomasa je organska snov, ki nastaja kot produkt raznih odpadkov, in se lahko uporabi kot vir energije.
Zrak je v času kurilne sezone zaradi prekomernih emisij snovi, ki so posledica pridobivanja toplote, pogosto onesnažen, to pa negativno deluje na zdravje ljudi.
Kaj sploh so lesne biomase?
V skupino biomas uvrščamo les in lesne ostanke (lesna biomasa), ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline, uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oziroma usedline ter organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske industrije, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
V tem pomenu sodi biomasa med obnovljive vire energije.
V skupino lesne biomase pa po navedbah Zavoda za gozdove Slovenije spada:
- les iz gozdov,
- les iz površin v zaraščanju,
- les iz kmetijskih in urbanih površin,
- lesni ostanki primarne in sekundarne predelave lesa,
- odslužen (neonesnažen) les.
Katere oblike lesne biomase je dovoljeno kuriti in kaj se pri tem sprošča v zrak?
Glede na določila uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav lahko po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje uporabljamo naslednje oblike biomase:
- brikete in pelete iz biomase, ki ustrezajo standardom,
- lesne ostanke, ki nastajajo pri obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji pohištva (barvan ali lakiran les, iverne in vlaknene plošče ter drugi lepljeni izdelki), pri slednjih pa vsebnost katerekoli nevarne snovi v ostankih ne presega mejne vrednosti, onesnaževala za več kot 25 odstotkov.
Pri gorenju lesa nastajajo predvsem visoke koncentracije delcev, dražečih organskih spojin (na primer formaldehida), ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov.
V povezavi z onesnaževanjem zraka in s tem povezanimi vplivi na zdravje je uporaba lesne biomase kot goriva problematična tam,
kjer pozimi pogosto nastajajo temperaturne inverzije in s tem vremenski pogoji, ki omogočijo, da se onesnažen zrak kopiči v razmeroma majhnem volumnu zraka, poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Kurjenje lesne biomase je bolj problematično od kurjenja z zemeljskim plinom ali kurilnim oljem
Emisije v zraku, ki imajo lahko negativne vplive na zdravje ljudi in jih lahko pričakujemo tudi pri najsodobnejših kurilnih napravah na lesno biomaso, za faktor od dva do več 1000 presegajo emisije, ki jih lahko pričakujemo pri zemeljskem plinu in kurilnem olju.
Emisijam iz industrije, prometa in v zimskem času predvsem iz kurišč smo najbolj izpostavljeni v neprevetrenih kotlinah in dolinah, pa tudi v nekaterih ravninskih predelih Slovenije.
Kot navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje, temu pogoju ustreza pretežen del površine Slovenije. Onesnaženost je še zlasti izrazita v obdobju temperaturne inverzije.
Med onesnaževali so v zimskem obdobju najpomembnejši delci, na te pa se vežejo različna onesnaževala.
Najbolj problematični so delci PM10
O delcih PM10 smo poročali že večkrat, saj tudi pri gorenju lesa predstavljajo glavno onesnaževalo.
So različnih velikosti - od saj, ki jih vidimo s prostim očesom in mikrometrskih delcev (PM10, PM2,5) in najmanjših ultrafinih nanodelcev, ki jih s prostim očesom ne vidimo.
Od velikosti delcev je odvisno, kako globoko v dihala prodrejo in kakšne posledice povzročajo. Najmanjši delci prodrejo najgloblje do pljuč in gredo naprej v kri.
Manjši kot so, dlje v telo prodrejo in bolj so škodljivi, dodaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Delujejo na način povzročanja vnetij in vplivajo na nastanek različnih bolezni. So tudi rakotvorni in še posebej ogrožajo starejše, majhne otroke in sladkorne bolnike.
Z javnozdravstvenega vidika je zato zelo pomembno, da pri pridobivanju toplote ne povzročamo tolikšnih in takšnih emisij snovi v zrak, da bi onesnažen zrak negativno vplival na zdravje ljudi, torej delujemo skladno s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2021.
