Slika je simbolična.
V ljubljanskem kliničnem centru se razmere zaostrujejo in so kritične, uresničujejo se najbolj črne napovedi, da bo do konca novembra v državi umrlo več kot 400 bolnikov.

Predstojnica infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc, vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaž Jereb in infektologinja Mateja Logar so danes pred stavbo infekcijske klinike spregovorili glede trenutnega epidemiološkega stanja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

Trenutno stanje v bolnišnicah

»V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana se razmere zaostrujejo in so kritične, uresničujejo se najbolj črne napovedi, da bo do konca novembra v državi umrlo več kot 400 bolnikov,« razlaga Jereb in pripomni, da bi se temu lahko izognili s cepljenjem. 

»Standardi in normativi so pozabljeni,« komentira Zupanc stanje v ljubljanski bolnišnici ob visokih številkah okuženih.

Sicer v Sloveniji več ne beležimo visokega porasta okužb, a je samo število okužb v osnovi zelo veliko. Zato naj bi standardi, ki jih lahko nudijo posameznemu bolniku, bili daleč pod normativi.

Na robu zmogljivosti

V kliničnem centru so glede števila intenzivnih postelj na robu, prav tako so na robu zmogljivosti praktično vse bolnišnice v Sloveniji. 

Na intenzivnih oddelkih v Ljubljani imajo danes 80 kritičnih covidnih bolnikov, ki so neposredno življenjsko ogroženi.

Od njih jih 65 priključenih na aparate za mehansko predihavanje. Gre za najvišjo številko, s katero se soočajo od začetka epidemije, razlaga Jereb.

Pred enim letom so imeli največ 69 bolnikov, od katerih jih je 60 potrebovalo pomoč aparatov. Vsak dan sprejmejo med štiri in šest bolnikov, povprečna ležalna doba je na intenzivnih oddelkih daljša kot navadnem oddelku.

Gre za povprečen čas okoli 20 dni, kar pojasnjuje tudi zakaj so intenzivni oddelki tista kritična točka, kjer lahko zdravstveni sistem pade, tudi v bogatih državah.

»V tem trenutku imamo pripravljenih oziroma prostih sedem covidnih postelj, vendar imamo veliko bolnikov, ki so z eno nogo praktično že na intenzivnem oddelku, in tako ne bo ostalo veliko prostih postelj,« razkrije Jereb in ob tem miri, da v tem trenutku še nismo na točki, kjer bi odločali katerega bolnika bodo priklopili na aparat in koga ne bodo.

»Gre za posameznike, ki so tako krhki, da nimajo možnosti preživetja«

Namreč, Jereb pojasnjuje, da če ocenijo, »da je posameznik prešibek, da po vseh ocenah ne bo preživel, potem ga ne damo na intenzivni oddelek. Tako smo delali pred covidom in tudi zdaj. Gre za posameznike, ki so tako krhki, da nimajo možnosti preživetja.«

Največji porast okužb naj bi bil trenutno, po besedah Logarjeve, v starostni skupini od pet do 14 let.

Zupanc razkrije, da je na infekcijski kliniki bila hospitalizirana oseba, ki je cepljena že s tretjim odmerkom cepiva.

Kadrovska stiska

Kot smo poročali, je ena največjih težav, s katero se soočajo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kadrovska stiska.

Na deset postelj bi potrebovali minimalno 20 medicinskih sester in od štiri do šest zdravnikov specialistov za 24-urno oskrbo bolnika.

Jereb pove, da kritičen bolnik s covidom potrebuje oskrbo vrhunskega intenzivista, ki jih že v normalnih razmerah v Sloveniji ni dovolj.

Tatjana Lejko Zupanc o kadrovski stiski dodaja: »Uspelo nam je zamašiti kadrovske luknje, ki smo jih imeli na navadnih oddelkih, težave pa ostajajo na intenzivnih terapijah. Če želimo širiti kapacitete, bomo potrebovali tujo pomoč. Naši zaposleni so pozitivno nastrojeni, a ne morejo več. Ni več prostora za nadure, nočne in vikende, ker je že vse zasedeno. Upamo, da bomo dobili pomoč.«

V medijih je zaokrožila informacija, da naj bi na pomoč v slovenske bolnišnice prišli italijanski zdravniki. Zupanc informacij o tem naj ne bi imela, pove pa, da če že bodo prišli, »bodo to zdravniki vešči znanja in terapije.«

»Mi vsi si želimo, da bi zdravniki iz tujine prišli na pomoč, dejansko potrebujemo usposobljen kader, predvsem intenziviste in medicinske sestre. Te pogovore vodi ministrstvo za zdravje in upamo, da bodo čimprej,« dodaja Jereb.

So zdajšnji ukrepi zadostni?

»Vsi ukrepi so v redu, če se jih ljudje držijo,« na vprašanje odgovori Zupanc. 

Ob tem nagovarja k cepljenju in pravi, da če se ne bomo precepili, se covida-19 ne bomo rešili še do maja: »Vrh epidemije se bo raztegnil, to pa je posledica slabe precepljenosti.«

Logar pojasnjuje, da so infektologi vladi predlagali nadaljevanje ukrepov, pogoja PCT in promocije cepljenja. Vsi ministri naj bi se strinjali s sedanjimi ukrepi, zato kakšnih novih ni za pričakovati.

Omejitev predavanj na fakultetah in delo od doma

Po njenih besedah bi lahko zaostrili ukrepe na fakultetah – a to ne pomeni, da bi jih zaprli, saj »v trenutni situaciji univerze dobro sledijo okužbam.« Kljub temu opažajo povečano število okužb med populacijo študentov.

Vladi naj bi, glede na podatke z ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport, predlagala, da se omejijo predavanja na fakultetah.

Logarjeva prav tako poudari, da bi bilo dobro, da se začne delati od doma. »To se je v ostalih državah izkazalo za izredno učinkovit ukrep,« dodaja. Promocijo dela od doma naj bi predlagali tudi vladi.

Kje se okužimo?

Logarjeva opozori, da se veliko ljudi okuži med prevozom z javnim potniškim prometom, kjer so tudi inšpekcije ugotovile slab nadzor pogoja PCT. Število ljudi na avtobusih tudi pogosto preseže dovoljeno število.

Največ okužb pa se še vedno pojavlja v domačem okolju, na drugem mestu so delovna mesta in na tretjem vzgoja in izobraževanje. Sama gospodarska dejavnost pa, po besedah Logarjeve, naj ne bi bila ogrožajoča.

Opozori, da po raziskavah Nacionalnega inštituta za javno zdravje, še vedno velik vir okužb predstavljajo zasebna druženja. »Gre za zavest vsakega posameznika, kako se bo odločal, deloval in vplival na sam potek epidemije,« to komentira Logar.

Vrh obremenitve za bolnišnice Logarjeva napoveduje v naslednjem tednu. Tako naj bi do konca novembra dosegli največje število bolnikov na intenzivnih enotah.

Normalizacija pa se bi nam naj obetala po 10. decembru.

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
upokojenec70 (nepreverjen)

In nekateri še vedno zavračajo cepljenje, nošenje mask in obstoj korone. Morda bi kljub vsemu res veljalo razmisliti o zaračunavanju zdravljenja necepljenih pacientov.
Vlada pa... Menda naj bi povišala plače zdravstvenemu osebju (kjer bodo SPET največ dobili tisti, ki že sedaj imajo največ). Medicinske sestre bodo dobile 40€. Pa se hecate, ali ste res neumni? Če hočete samo ZADRŽATI obstoječe sestre, jim morate povečati plačo za 400€, ne za 40. Tiste, ki so že odšle iz zdravstva, pa se itak ne bodo vrnile niti za 400€ povečanja.

dd (nepreverjen)

VPRAŠAJ DANCE IN PORTUGALCE KAKO JE CEPLJENJE POMAGALO IDIOT OPRAN

In reply to by upokojenec70 (nepreverjen)

NATAŠA KALIN (nepreverjen)

A sicer smo nesmrtni,ali kaj!
Zdaj so tako in tako vsi,ki umrejo, covidni bolniki. Pa če so okuženi ali ne. Nabijate!!

Starejše novice