Po mestu hodijo koledniki, pravoslavni verniki pa bodo danes sežigali badnjake in čakali božični dan.
Med sprehodom po mestu so nam naproti že prišli otroci, oblečeni v svete tri kralje. Danes Kristjani namreč zaznamujejo praznik Gospodovega razglašenja, domove pa obiščejo koledniki.
Običaj je povezan s svetopisemsko zgodbo, ko so »novemu ljudskemu kralju« po naročilu vladarja Heroda obiskali trije učenjaki, ki so Jezusu prinesli miro, zlato in kadilo. Njihovo ime izhaja iz legend, medtem ko se po darovih sklepali število modrecev. Tako še danes preoblečeni koledniki obiskujejo domove, prepevajo pesmi in nad vzhodna vrata napišejo začetnice imen kraljev – Gašper, Miha, Boležar – in letnico (npr. 20 + G + M + B + 17).
Pravzaprav pa je koledovanje že star, predkrščanski običaj, postavljen okoli novega leta, Rimljani so namreč prvi dan v mesecu imenovali calandae, meščani pa so ta dan hodili v hrupnih sprevodih po mestu, peli in plesali. Kasneje so običaj prevzeli Kristjani in ga postavili v čas božiča.
Za katolike konec, za pravoslavce komaj pričetek
Za pravoslavne vernike, ki zaradi julijanskega koledarja z božičem časovno zaostajajo 13 dni, pa je danes badnji dan, dan bdenja oziroma pričakovanja. Tako zaključijo tudi šesttedenski post, s katerim se notranje pripravljajo na jutrišnji dan. Na današnji večer obiščejo mašo, nato doma zažgejo slamo in hrastove veje oziroma badnjake, in tako, kot tudi katoliški kristjani, obiščejo polnočno mašo.
Običaj sežiganja oziroma polaganja badnjaka na ogenj naj bi izviral še od časov, ko so ljudje zaradi prevzema nove vere sežigali podobe starega boga. Ker jim naj bi bil poganski bog tako blizu, se običaj še danes oživlja na predbožični dan. Sežigu badnjaka pa je Cerkev dala nov pomen, Čas posebej iskrenih in dobrih namer.
Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji, medtem ko so grška, rounska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve sprejele novi pravoslavni koledar (Milankovićev koledar), ki je enak gregorjanskemu.
