To so najnovejši uradni statistični podatki o stanju v državi. Nekateri so zelo zanimivi.
Statistični urad Republike Slovenije je ob koncu leta zbral statistične podatke, ki so zaznamovali letošnje leto.
Izpostavljamo najzanimivejše statistične podatke iz statističnega pregleda leta, vse zanimive podatke pa najdete v priponki.
V 2020 dnevno 51 rojstev in 66 smrti
Slovenija ima po zadnjih statističnih podatkih nekaj več kot 2.100.000 prebivalcev, njihova povprečna starost je 43,8 leta, 21 odstotkov prebivalcev pa je starih najmanj 65 let.
V 2020 se je na dan rodilo povprečno 51 otrok, povprečno 66 prebivalcev na dan je umrlo, 99 se jih je priselilo iz tujine, 48 se jih je odselilo, 28 se jih je poročilo in deset se jih je ločilo.
Kar 254 tisoč ljudi živelo pod pragom revščine
Po zadnjih podatkih iz raziskovanja Življenjski pogoji, ki je bilo izvedeno v letu 2020, je tedaj živelo v Sloveniji z dohodki, ki so nižji od praga tveganja revščine, 12,4 odstotke ali 254.000 oseb, kar je 11.000 več kot v letu prej.
Letni prag tveganja revščine je dosegel najvišjo raven.
Splošno zadovoljstvo z življenjem so v 2020 ocenili z najvišjo povprečno oceno prebivalci gorenjske, jugovzhodne Slovenije in goriške statistične regije. Z najnižjo oceno so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili prebivalci koroške statistične regije.
Največ zadolženih zaradi nakupa avtomobila
Brez kreditov ali nakupov na obroke je bilo v letu 2020 v Sloveniji 64 odstotkov gospodinjstev, vsaj en kredit ali nakup na obroke pa je odplačevalo 36 odstotkov gospodinjstev, pri čemer niso bili upoštevani hipotekarni krediti za stanovanje, v katerem so živeli.
Med zadolženimi gospodinjstvi je bilo največ gospodinjstev, ki so odplačevala kredit ali lizing za nakup avtomobila ali drugega prevoznega sredstva.
Zaposlenost najvišja od leta 1995
V letu 2021 se Slovenija še vedno spopada z izzivi pandemije, na področju gospodarstva pa zaznavajo razmeroma hitro okrevanje. V prvih devetih mesecih 2021 se je bruto domači proizvod (BDP), v primerjavi z istim obdobjem 2020, realno povečal za 7,4 odstotke.
Obseg BDP je tako v prvih treh četrtletjih leta 2021 že presegel predkrizno raven, kažejo podatki statističnega urada.
V primerjavi s preostalimi evropskimi državami je bilo gospodarsko okrevanje Slovenije hitrejše od povprečja držav Evropske unije. K okrevanju slovenskega gospodarstva je v 2021 največ prispevalo domače povpraševanje – tako končna poraba kot tudi investicije.
Zaposlenost je po štirih zaporednih četrtletjih upadanja začela naraščati že v drugem četrtletju 2021, v tretjem četrtletju 2021 je bila najvišja, odkar so na voljo ti podatke, to je od leta 1995.
Gospodinjstva okrepila trošenje
Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se v kriznih obdobjih običajno zmanjšuje ali stagnira, vendar so državni ukrepi za omilitev socialno-ekonomskih posledic epidemije covid-19 v prvem polletju 2021 še vedno preprečevali potencialni upad tega dohodka na agregatni ravni in omogočali njegovo nadaljnjo rast.
Gospodinjstva so ob postopnem rahljanju omejitvenih ukrepov za zajezitev epidemije covid-19 in ob nadaljnji rasti bruto razpoložljivega dohodka v prvem polletju 2021 okrepila trošenje.
V povprečju so slovenska gospodinjstva v prvem polletju 2021 privarčevala višji delež razpoložljivega dohodka kot povprečno gospodinjstvo tako v evrskem območju kot tudi v Evropski uniji.
Cene blaga rasle hitreje kot cene storitev
Glavno gonilo inflacije v letu 2021 so bile višje cene goriv in energije, ki so se v primerjavi z novembrom 2020 zvišale za 20,2 odstotka.
Med podražitvami v 2021 so izstopale tudi višje cene gostinskih in nastanitvenih storitev, najemnin ter prevoznih sredstev. Na splošno velja, da so, v primerjavi z lanskim letom, cene blaga rasle hitreje kot cene storitev.
Višje cene nepremičnin
Leto 2021 je bilo v znamenju velikih podražitev surovin in energentov. Najbolj so se zvišale cene uvoženih proizvodov.
Cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji so se v prvem polletju 2021 zvišale, v povprečju za 7,7 odstotka.
Plače so rasle
Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2021 je bila višja od povprečne mesečne bruto plače za isto obdobje 2020.
Rast povprečne mesečne bruto plače je bila posledica rasti povprečnih mesečnih bruto plač v obeh sektorjih, javnem in zasebnem.
Gibanje povprečne mesečne plače na mesečni in medletni ravni je bilo v prvi polovici 2021 precej dinamično, na kar je v veliki meri vplival različni obseg ukrepov, povezanih z epidemijo covid-19.
Rekordna stopnja prostih delovnih mest
Izredne razmere na trgu dela, ki so posledica epidemije covida-19, so se nadaljevale tudi v letu 2021. Delodajalci so bili v prvem četrtletju še podvrženi popolni ali delni prepovedi opravljanja svoje dejavnosti. Vendar pa to ni ustavilo povpraševanja po novi delovni sili.
V tretjem četrtletju 2021 je bila tako zabeležena rekordna stopnja prostih delovnih mest. Veliko povpraševanje po novi delovni sili se je posledično odražalo tudi v večji zaposlenosti.
Rekodrne turistične prenočitve
Turistična dejavnost je bila v 2021 še vedno zaznamovana s posledicami epidemije covid-19.
Do konca septembra 2021 je bilo v turističnih nastanitvenih obratih zabeleženih tri milijone prihodov turistov, kar je sicer pet odstotkov več kot v istem obdobju 2020, vendar 42 odstotkov manj kot v turistično rekordnem letu 2019.
Kljub vsemu pa je število turističnih prenočitev v avgustu in septembru 2021 preseglo rekordne vrednosti v teh dveh mesecih v 2019, v avgustu 2021 za dva odstotka in v septembru 2021 za dvanajst odstotkov.
Za prehrano največ sadja in zelenjave
Stopnje samooskrbe so bile v letu 2020 višje kakor v 2019 pri rastlinskih in skoraj vseh živalskih bilancah.
Prebivalec Slovenije je v letu 2020 porabil za prehrano v povprečju največ sadja, zelenjave, sledili so žita, meso, krompir, jajca in med.
Slovenija je v letu 2020 presegla oba krovna cilja EU 2020 s področja izobraževanja: delež terciarno izobraženih mladih, starih od 30 do 34 let, je znašal 46,9 odstotkov, delež osipnikov, starih od 18 do 24 let, pa 4,1 odstotek. Število otrok, vključenih v vrtce, se že nekaj let povečuje.
